Pogosta vprašanja

Ureditev meje

V: Imam kmetijsko zemljišče, vendar ne vem, kje poteka njegova meja in bi jo rada postavila z mejniki. Zemljišče ima dve parceli.

O: Da bi ugotovili potek meje vaših parcel v naravi, je potreben postopek ureditve meje ter označitev meje parcel z mejniki. Za naročilo postopka ureditve meje pri geodetskem podjetju morate poznati parcelni številki ter katastrsko občino, v kateri ležita parceli.

V: Kaj stori geodet na mejni obravnavi, če mu lastniki pokažejo mejo, o kateri so se sporazumeli, vendar se razlikuje od katastrske meje?

O: Geodet je dolžen opozoriti lastnike parcel, da se v zemljiškem katastru lahko evidentira samo meja, ki je skladna s katastrsko mejo. Lastnike parcel mora geodet seznaniti z natančnostjo katastrskih podatkov ter predlagati mejo, ki je skladna s katastrskimi podatki in takšna sposobna za evidentiranje v uradnih evidencah. Geodet preuči možnost izvedbe postopka izravnave meje.

V: Ali moram pri postopku ureditve meje sam povabiti vse lastnike sosednjih parcel?

O: Ne. Vse lastnike parcel, na postopek ureditve meje, povabi geodetsko podjetje vsaj devet dni pred samo mejno obravnavo na terenu.

V: Ali je cena za opravljeno storitev ureditve meje odvisna od velikosti moje parcele?

O: Ne. Na ceno ureditve meje v največji meri vpliva število mejnikov, število parcel, ki mejijo oziroma se dotikajo vaše parcele, število lastnikov vabljenih na postopek ureditve meje…

Ceno opravljene storitve oblikujemo na podlagi cenika geodetskih storitev LGB, ki je povzetek priporočenega cenika geodetskih storitev, objavljenega na spletnih straneh Inženirske zbornice Slovenije.

V: Kdo je plačnik storitve ureditve meje?

O: Plačnik ureditve meje je praviloma naročnik geodetske storitve.

V: Ali moram imeti urejeno mejo, če želim postaviti ograjo okoli svoje parcele?

O: Vsekakor je pred postavitvijo ograje okoli svoje parcele priporočljivo imeti tudi urejene meje ter s tem urejene sosedske odnose. Le pri urejeni meji lahko ograjo postavite točno na mejo.

V: Kot mejaš sem prejel vabilo na mejno obravnavo v postopku ureditve mej sosedove parcele. Ali se moram udeležiti postopka, saj moram vzeti dopust, da se ga lahko udeležim? Kaj se zgodi, če se mejne obravnave ne udeležim?

O: Udeležba na mejni obravnavi je vaša pravica in ne dolžnost. V primeru, da se mejne obravnave ne udeležite, vas geodetska uprava pozove, da se izjavite o tem ali se strinjate s potekom predlagane meje. Vabilo se vam vroči z osebnim vročanjem na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. K vabilu z izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje geodetska uprava priloži kopijo skice iz elaborata ureditve meje in lastnike posebej obvesti, kje in kdaj si lahko ogledajo elaborat, ter jih opozori na pravne posledice, če se ne bodo izjavili o poteku predlagane meje.

V: Kateri dokumenti so rezultat postopka ureditve meje parcele?

O: Geodetsko podjetje, kot rezultat postopka ureditve meje, izdela elaborat ureditve meje. Elaborat sestavljajo naslovna stran elaborata, zapisnik mejne obravnave, skica meritve, prikaz sprememb, morebiten izračun površin parcel ter digitalni podatki. Geodetska uprava na podlagi predlagane meje iz elaborata izda odločbo o evidentiranju meje.

 


Parcelacija

V: Ali lahko združim dve parceli, ki sta v različnih katastrskih občinah?

O: Ne. Parcela je strnjeno zemljišče, ki leži znotraj ene katastrske občine. Torej je pogoj za združitev teh dveh parcel, poleg enakega pravnega stanja glede lastninske pravice in drugih stvarnih pravic tudi to, da parceli ležita v isti katastrski občini. V takšnih primerih LGB preuči možnost izdelave elaborata spremembe katastrske meje.

V: Solastnika bi si razdelila parcelo. Ali se morava oba strinjati s parcelacijo?

O: Da. Pri solastnini ali skupni lastnini morajo vložiti zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije vsi solastniki oziroma skupni lastniki.

V: Ali obstajajo kakšne omejitve parcelacije gozdnih parcel?

O: Na podlagi Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 110/2007) se gozdne parcele manjše od 5ha (50.000m2) ne da deliti. Parcelacija je mogoča le za potrebe gradnje javne infrastrukture.

V: Kdaj parcelacija po želji strank ni možna?

O: Na območjih, ki so urejena s prostorskimi izvedbenimi akti, je parcelacija možna samo na način, ki ga le-ti določajo.


Določitev meje cest in železnic

V: Na parceli je vpisana hipoteka. Vložena je zahteva za parcelacijo parcele za potrebo ceste. Ali je hipoteka ovira za delitev parcele?

O: Pri delitvi parcel hipoteka ni ovira. Hipoteka se prepiše na novo nastale parcele.

V: Lastnik parcele, na kateri teče cesta, se ne strinja s parcelo za namen odmere ceste, ki jo je naročila občina. Ali je soglasje lastnika pogoj za parcelacijo?

O: Pogoj za parcelacijo je strinjanje lastnika oziroma vseh solastnikov.


Označitev meje

V: Ali lahko po mejni obravnavi označimo mejo, če na mejni obravnavi niso prisotne vse stranke, a se prisotne strinjajo s predlagano mejo?

O: Ne. Kljub temu, da se vsi prisotni strinjajo s predlagano mejo, take meje ne smemo označiti z mejniki. Pogoj za označitev meje je soglasje vseh strank s predlagano mejo, ne le prisotnih, ter soglasje vseh strank z označitvijo meje.

V: Kaj je pogoj za izvedbo postopka označitve meje?

O: Pogoj za označitev meje v naravi je predhodno evidentirana urejena meja parcele.

V: Ali je označitev meje v naravi upravni postopek?

O: Ne. Rezultat označitve meje v naravi je seveda označena meja ter tehnično poročilo o označitvi. Tehnično poročilo dobijo vsi lastniki parcel, katerih meja je bila označena, lastniki sosednjih parcel in geodetska uprava.

V: Kaj lahko stori geodetsko podjetje, če mu sosed-mejaš ne dovoli označitev urejene meje.

O: Možni sta dve situaciji:

  1. Označitev meje takoj po mejni obravnavi: če je na mejni obravnavi prisoten tudi mejaš, ki se ne strinja z označitvijo, meje geodetsko podjetje ne sme označiti.
  2. Označitev meje kot samostojna storitev (odločba o ureditvi meje je dokončna in meja je urejena): če je pri tej označitvi prisoten mejaš, ki se ne strinja z označitvijo, le-ta ne more zahtevati, da se taka meja ne bi označila in jo torej geodetsko podjetje lahko označi.

Izravnava meje

V: Za parceli, ki sedaj potekata pravokotno na obstoječo cesto, bi s sosedom mejašem »obrnila«. Rada bi, da parceli potekata vzporedno s cesto. Kateri geodetski postopki so potrebni?

O: Dovolj je da s sosedom izravnata meji med parcelama. Pogoj za izravnavo je, da se sme površina manjše parcele, ki je udeležena v izravnavi, spremeniti za največ 5%, vendar ne več kot za 500 m2.

V: Kakšen status ima izravnana meja?

O: Meja, nastala z izravnavo, je dokončna meja. Geodetska uprava izda o tej meji odločbo. Dokončna meja je meja, ki je urejena z dokončno upravno ali pravnomočno sodno odločbo in ki ima s predpisano natančnostjo določene koordinate zemljiško-katastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu.


Sprememba vrste rabe

V: Kupili smo hišo na parceli, ki je v zemljiškem katastru vpisana kot katastrska kultura - gozd. Kako narediti spremembo vrste rabe v zemljiškem katastru iz gozda v zemljišče pod gradbenim objektom?

O: Za spremembo vrste rabe je potrebno izdelati elaborat spremembe vrste rabe in/ali določitev zemljišča pod stavbo. Za del parcele, na katerem stoji hiša, je potrebno določiti zemljišče pod stavbo ter evidentirati stavbo v kataster stavb. Ostale vrste rabe pa se določijo glede na dejansko vrsto rabe. Če gre za zemljišča pod gradbenimi objekti ali nerodovitno zemljišče, lahko spremembo vrste rabe naredi geodet. Če pa se zemljišče uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, je potreben za spremembo vrste rabe poleg geodeta še kmetijski in/ali gozdarski strokovnjak, ki je pooblaščen za strokovna dela pri katastrski klasifikaciji kmetijskih zemljišč in gozdov.

V: Kdo določi vrsto rabe zemljišč?

O: Strokovna dela v zvezi s katastrsko klasifikacijo kmetijskih zemljišč in gozdov lahko izvaja kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak z najmanj visoko stopnjo strokovne izobrazbe in s pooblastilom, vsak za svoje področje, ki ga, na podlagi izkazanega znanja iz katastrske klasifikacije, izda predstojnik geodetske uprave Za vpis spremembe podatkov vrste rabe zemljišč  je treba priložiti elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda, ki ga v okviru geodetske storitve izdela geodetsko podjetje.

V: Ali geodetska uprava izda odločbo o spremembi vrste rabe zemljišč?

O: Ne. Geodetska uprava vpiše spremembe podatkov vrste rabe, kulture in razreda v zemljiškem katastru in o tem izda obvestilo.


Komasacija

V: Ali se pri komasaciji urejajo vse meje parcel, ki so zajete v komasacijskem območju?

O: Ne. Pri komasaciji uredimo le meje oboda komasacijskega območja.

V: Kakšna je razlika med pogodbeno in upravno komasacijo?

O: Pogodbena komasacija se izvede na podlagi sklenjene pogodbe med lastniki. V tem primeru pogodba med lastniki parcel nadomesti upravni del postopka. Upravna komasacija pa se izvede na podlagi odločbe, izdane v upravnem postopku.


Nova izmera

V: Če pogoj za izvedbo nove izmere, da se v novi izmeri za najmanj polovico parcel na območju le-te soglasno ugotovi vsaj del meje parcele, ni dosežen , kako lahko uredim svoje meje?

O: Če pogoj za novo izmero ni izpolnjen, lahko mejo uredite v postopku ureditve meje.

V: Kaj je z lastniki zemljišč, ki se niso udeležili mejne obravnave pri postopku nove izmere?

O: Če se lastniki niso udeležili mejne obravnave, se meja parcele v novi izmeri ne uredi. Geodet izmeri in v elaboratu nove izmere prikaže kot predlagano mejo samo soglasno ugotovljeno mejo, za preostale meje pa lahko predlaga prilagoditev zemljiškokatastrskega prikaza.


Sprememba bonitete

V: Kaj pomeni boniteta zemljišča 54 in kaj boniteta zemljišča 0?

O:Boniteta zemljišča se v zemljiškem katastru vodi v obliki bonitetnih točk na parcelo. Zemljišča, ki po dejanski rabi niso uvrščene med kmetijska ali gozdna, imajo vrednost bonitete enako nič (0). Tiste parcele, ki imajo boljše naravne in gospodarske pogoje za proizvodnjo, pridobijo večje število bonitetnih točk. Zemljišče, ki ima 100 bonitetnih točk, je najbolj proizvodno sposobno zemljišče.

V: Kateri dokument je podlaga za spremembo bonitete zemljišča?

O:Strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja spremembe bonitete zemljišča je elaborat spremembe bonitete zemljišča. Strokovna dela za izdelavo elaborata spremembe bonitete zemljišča izvaja oseba, ki je kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak z najmanj visoko stopnjo strokovne izobrazbe in ima pooblastilo za bonitiranje.


Sprememba dejanske rabe

V: Ali je potrebno pri izdelavi elaborata spremembe dejanske rabe zemljišča sodelovanje pooblaščene osebe za bonitiranje zemljišč, ali je dovolj da elaborat izdela pooblaščeno geodetsko podjetje?

O: Elaborat za spremembo dejanske rabe zemljišč izdela geodetsko podjetje. Potrebno pa je sodelovanje s kmetijskim oziroma gozdarskim strokovnjakom, ki ima pooblastila za bonitiranje zemljišč in/ali za katastrsko klasifikacijo kmetijskih zemljišč in gozdov.

V: Ali je za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju naselja, kjer je planska namenska raba stavbno zemljišče, dejanska raba je kmetijska, katastrska kultura pa njiva, potrebna sprememba dejanske rabe zemljišča?

O: Ne. Pomembna je planska raba zemljišč


Določitev zemljišča pod stavbo

V: Od česa je odvisna cena za določitev zemljišča pod stavbo?

O: Od velikosti stavbe oziroma od števila oglišč stavbe.

V: Kako izvesti določitev zemljišča pod stavbo, ki leži na treh parcelah različnih lastnikov?

O: Če leži stavba na treh parcelah različnih lastnikov,bodo pod to stavbo v zemljiškem katastru nastala tri zemljišča pod stavbo. Ker je stavba samo ena, v katastru stavb evidentiramo le eno stavbo. Za vpis v zemljiško knjigo pa je treba predhodno urediti enotno lastništvo zemljišč pod stavbo.


Vpis stavbe v kataster stavb

V: Moja stavba je črna gradnja. Ali bo z vpisom v kataster stavb stavba legalizirana?

O: Vpis stavbe, ki je bila zgrajena brez predpisanih dovoljenj, v kataster stavb ne pomeni tudi njene legalizacije! Niti LGB niti geodetska uprava ne preverjata legalnosti izgradnje stavbe. To je v pristojnosti gradbene inšpekcije. Če upravni akt stavbe (npr. gradbeno dovoljenje) obstaja, je priporočljivo, da se v elaborat vpiše, saj se s tem že ob vpisu stavbe v kataster stavb izključi vsak dvom o legalnosti gradnje. Če pa ne obstaja (ali pa ga lastnik nima več), pa nenavedba upravnega akta v katastru stavb ne bo povzročila, da bi se vloga za vpis v kataster stavb iz razloga nepopolnosti elaborata zavrgla.

V: Kupili smo zemljišče, na katerem je bila že sezidana hiša, stara 20 let. Hišo so prejšnji lastniki sezidali brez gradbenega dovoljenja. Sedaj pridobivava hišno številko. Geodetsko potjetje nam je izdelalo elaborat za določitev zemljišča pod stavbo ter elaborat za vpis stavbe v kataster stavb. Vlogo za pridobitev hišne številke bomo oddali še ta teden. Zanima me, če je s pridobitvijo hišne številke stavba legalizirana oz. če bova morala še naknadno oddati vlogo za gradbeno dovoljenje.

O: Vpis stavbe, zgrajene brez predpisanih dovoljenj, v kataster stavb, evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru, ter določitev hišne številke stavbi v registru prostorskih enot ne pomenijo legalizacije stavbe, pač pa zgolj njeno evidentiranje v nepremičninskih evidencah. Če je bila stavba zgrajena brez predpisanih dovoljenj, lahko informacije glede njene morebitne legalizacije pridobite na pristojni upravni enoti.

V: Kaj vse potrebujem za pridobitev hišne številke?

O: Pogoj za določitev hišne številke je, da je stavba vpisana v kataster stavb ali register nepremičnin. Če stavba ni vpisana v kataster stavb ali register nepremičnin, na geodetski upravi sami izpolnete vprašalnik registra nepremičnin. Na podlagi tega vprašalnika vam bo geodetska uprava določila hišno številko. Istočasno pa vam bo vročila poziv, da v roku treh mesecev vložite zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb, ki ji je treba priložiti elaborat za vpis stavbe v kataster stavb, ki vam ga lahko izdela podjetje LGB.

V: Za dokončanje gradnje moram najeti hipotekarni kredit. Ali je možen vpis stavbe v kataster stavb, čeprav zgradba še ni zgrajena v celoti?

O: Izmero stavbe lahko naročite, ko je stavba v taki gradbeni fazi, da je mogoče izmeriti vsaj njeno neto tlorisno površino. Elaborat za vpis stavbe v kataster stavb izdelamo glede na trenutno dejansko stanje (npr. samo za dokončane etaže). Investitor gradnje mora kasneje v roku 30 dni po izvedbi vseh zaključnih gradbenih del vložiti zahtevo za vpis sprememb podatkov v kataster stavb.

V: Ali pomeni vpis stavbe v kataster stavb tudi evidentiranje stavbe v zemljiško knjigo oz. ureditev lastništva v zemljiški knjigi?

O: Pri vpisih stavb in posameznih delov v zemljiško knjigo je treba upoštevati, da etažna lastnina ne nastane že s tem, ko geodetska uprava v kataster stavb vpiše stavbo in njene posamezne dele, temveč je za nastanek etažne lastnine potreben ustrezen razpolagalni pravni posel lastnika zemljiške parcele (prvi odstavek 107. Člena SPZ). Ta razpolagalni pravni posel je sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (108. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ) oziroma akt o oblikovanju etažne lastnine (109. člen v zvezi z drugim odstavkom 107. člena SPZ). Torej za vpis stavbe v zemljiško knjigo je potrebno:

  • sklep o vpisu stavbe v kataster stavb
  • sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino oz. akt o oblikovanju etažne lastnine
  • zemljiškoknjižni predlogi z dokumenti, ki izkazujejo lastništvo dela stavbe (stanovanja, poslovnega prostora) to so različne kupoprodajne, darilne pogodbe…

V: Kaj vpliva na ceno vpisa stavbe v kataster stavb?

O: Na ceno vpliva število delov stavbe, površina celotne stavbe, število etaž, število lastnikov….

V: Ali se lahko vpiše stavba v kataster stavb brez sodelovanja vseh lastnikov?

O: Da, to omogoča 3.člen 9 odstavek Pravilnika o vpisih v kataster stavb, ki pravi: »…..neto tlorisna površina stavbe in dela stavbe izračuna iz merskih podatkov zemljišča pod stavbo in tlorisa stavbe ob upoštevanju debelin zunanjih zidov stavbe in števila etaž, če naročnik elaborata, ki je podlaga za vpis stavbe in delov stavbe v kataster stavb, oziroma elaborata spremembe podatkov katastra stavb, s tem soglaša. V tem primeru se podatki o uporabni površini dela stavbe in razvrstitvi ter površini prostorov glede na namen uporabe vpišejo v elaborat na podlagi podatkov, ki jih da investitor gradnje, lastnik parcele, imetnik stavbne pravice, uporabnik stavbe ali dela stavbe, upravnik stavbe ali lastnik stavbe oziroma lastniki delov stavbe.«

Druga možnost pa je Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Ta zakon ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja ali pridobiteljice (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj) posameznega dela stavbe in postopek za določanje pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini.


Sprememba podatkov v katastru stavb

V: Kaj se šteje za spremembo podatkov v katastru stavb?

O: Za spremembo podatkov v katastru stavb se šteje: sprememba številke stavbe ali številke dela stavbe, sprememba lege, oblike ali površine, sprememba dejanske rabe, sprememba številke stanovanja ali poslovnega prostora, združitev in delitev stavbe ali dela stavbe, vpis novega dela stavbe, izbris stavbe ali dela stavbe.

V: Je možno združiti več stavb v eno stavbo?

O: Da. Dve ali več stavb istega lastnika se lahko združi v novo stavbo. Dva dela stavbe ali več delov stavb istega lastnika se lahko združi v nov del stavbe.


Evidentiranje stavbe

V: Kaj pomeni »lastništvo enega lastnika«, ki je eden od pogojev za evidentiranje stavbe?

O: Pogoj »lastništvo enega lastnika« se nanaša na stavbo in ne na lastništvo zemljišča pod stavbo. Stavba je v lasti enega lastnika, če je ta lastnik do celote stavbe (do 1/1). V skladu s Stvarnopravnim zakonikom pa se za enega lastnika šteje tudi več oseb, ki imajo pravico na nerazdeljeni stvari – to so solastniki oz. skupni lastniki.

V: Kaj se zgodi, če svoje stavbe ne evidentiram v katastru stavb?

O: Če geodetska uprava ugotovi, da stavba ali del stavbe ni evidentiran v katastru stavb in so izpolnjeni pogoji za to, pozove investitorja gradnje, da v treh mesecih po prejemu poziva vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb. Če investitor gradnje tega v določenem roku ne stori, geodetska uprava predlaga prekrškovnemu organu. Geodetska uprava lahko v tem primeru poskrbi, da se izdela elaborat za vpis stavbe v kataster stavb in vpiše stavbo v kataster stavb na stroške investitorja gradnje.