Obrnite se na nas, kadar vaš objekt:

  • projektirate,
  • gradite,
  • nadzorujete gradnjo ali
  • legalizirate novi objekt.
Pogosta vprašanja

Zakoličenje objektov

V: Ali lahko naročim zakoličenje objekta, še predno je gradbeno dovoljenje zanj pravnomočno?

O: Ne, ker se zakoličenje izvede v skladu s podatki iz projekta, na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje.

V: Ali se lahko začne s pripravljalnimi deli na zemljišču pred zakoličbo objekta in kdaj se lahko začne z izkopom?

O: S pripravljalnimi deli, namenjenimi za gradnjo novega objekta, se ne sme začeti pred zakoličbo objekta, z izkopom gradbene jame pa se lahko začne šele, ko je postalo gradbeno dovoljenje najmanj dokončno in je gradbišče urejeno na predpisani način, investitor pa je že poskrbel za gradbeni nadzor oziroma imenoval nadzornika. S prvim odstavkom 80. člena ZGO-1 je namreč določeno, da mora pred začetkom gradnje novega objekta, za katerega je s tem zakonom predpisano gradbeno dovoljenje, izvajalec poskrbeti za zakoličenje objekta.

V: Kdo lahko opravi zakoličenje objekta?

O: Po zakonu o graditvi objektov se zakoličenje objekta izvede kot geodetska storitev po predpisih o geodetski dejavnosti. Zakoličenje izvede geodet, ki izpolnjuje pogoje, določene z geodetskimi predpisi.

V: Kdo je dolžan obvestiti občinsko upravo o zakoličbi objekta? Ali je to izvajalec zakoličbe ali pa je to obveza izvajalca gradnje?

O: Ne smemo zamenjevati izvajalca zakoličbe, ki je geodet, z izvajalcem gradnje. O datumu in kraju zakoličenja je občinsko upravo obvezen pisno obvestiti izvajalec gradnje, in sicer najpozneje osem dni pred zakoličenjem.

V: Kaj je višinska kota objekta in kako se določi?

O: Višinsko koto objekta, praviloma koto pritličja, določimo glede na teren okoli bodočega objekta. Posamezno koto določi projektant tako, da je pri gradnji dosežen odmik pritličja od terena.

V: Kdaj nastanejo razlike med dejanskim stanjem na terenu in med podatki projekta, tako da ni mogoče izpolniti pogojev iz gradbenega dovoljenja in zakoličenje objekta ni dovoljeno?

O: Razlike med dejanskim stanjem na terenu in med podatki projekta največkrat nastanejo zaradi slabih oziroma nepopolnih geodetskih načrtov, ki so podlaga za izdelavo projektne dokumentacije.


Spremljava gradnje objektov

V: Zakaj je pri polaganju komunalnih vodov pomembno, da se izvajajo geodetske meritve tudi med samo gradnjo?

O: Geodetske meritve v času gradnje komunalnih vodov oz. gospodarske javne infrastrukture se izvajajo za sprotne zakoličbe, za izvedbo kontrole že vgrajenih vodov ali pa za evidentiranje vgrajenega stanja vodov. Te podatke kasneje geodet posreduje projektantu, ki jih uporabi pri izdelavi projekta izvedenih del.

V: Zakaj bi moral imeti investitor stroške še z dodatnim naročanjem geodeta, ki bi kontroliral gradbenega izvajalca?

O: Včasih je zaželeno, da investitor najame in angažira geodeta, da ob zaključku posameznih faz gradnje izvede kontrolne meritve. Npr. pogostokrat se investitorji odločajo za izvedbo kontrole izkopov in izračun kubatur izkopanega materiala, da pridobijo neodvisno meritev, s katero lahko kontrolirajo količine na računih, ki jih gradbeni izvajalci izstavljajo investitorjev.


Geodetski nadzor

V: Ali lahko geodetski nadzor gradbenih del izvajajo geodeti istega geodetskega podjetja?

O: Teoretično je seveda mogoče, da geodetska dela pri gradnji določenega objekta ter nadzor izvajajo geodeti istega podjetja. Vendar je takšne vrste nadzor v praksi, gledano s stališča investitorja, nesmiseln. Ali povedano drugače, kvaliteten nadzor je neodvisen nadzor.

V: Zakaj se geodetski nadzor gradbenih del predvideva le pri gradnji zahtevnih objektov?

O: Geodetski nadzor gradbenih del je smiselni ter verjetno finančno upravičen pri gradnji zahtevnih objektov.Pri zahtevni gradnji na posameznem gradbišču istočasno poteka več različnih gradbenih del z različnimi gradbenimi izvajalcev ter s tem posledično več različnih geodetskih del ter izvajalcev. –neodvisen geodetski nadzor skrbi, da gradnja poteka v skladu s projektom ter ugotavlja ali so geodetska dela opravljena kakovostno ter s pravili stroke.


Opazovanje premikov in posedanj objektov

V: Ali je smiselno opazovanje posedanj terena že pred samim posegom v prostor?

O: Seveda. Rezultati, ki jih dobimo s tako izmero, dopolnjujejo poznavanje o posedanju na izbranem območju. S tako izmero lahko predvidimo dinamiko posedanja bodočega objekta. Posledice nepoznavanja posedanja območja oziroma nezadostnega upoštevanja le-tega pri gradnji se pokažejo kasneje kot poškodbe na zgrajenih objektih.

V: Zakaj opazovati premike in posedanja že med gradnjo?

O: Opazovanje premikov in posedanj med gradnjo je lahko kontrola za izvajalca gradbenih del. Predvsem pa je lahko koristno opozorilo v primeru, ko premiki in posedanja presežejo predhodno določene pričakovane deformacije. Na podlagi rezultatov opazovanj lahko že v času gradnje ustrezno ukrepamo in s tem preprečimo kasnejše nevšečnosti.


Geodetske mreže

V: Zakaj je potrebna izravnava opazovanj pri vzpostavitvi geodetske mreže?

O: Izravnava opazovanj je postopek izračuna najverjetnejših vrednosti iskanih količin po metodi najmanjših kvadratov. Potrebna je pri nadštevilnih meritvah, ko izvedemo več meritev, kot je matematično nujno potrebno. Cilj izravnave je, da iz meritev izločimo grobe in sistematične pogreške in pridobimo vrednosti, ki je statistično najverjetnejša.