LGB - v skrbi za vašo:

  • lastnino,
  • evidence,
  • gradnjo,
  • infrastrukturo,
  • podatke in
  • znanja.
Novi predlog zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin

Ministrstvo za finance je dalo v javno obravnavo predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Zakon naj bi bil sprejet in stopil v veljavo še pred koncem letošnjega leta.

Glavne rešitve, ki jih prinaša novi predlog:

  1. Temeljna pravila in merila množičnega vrednotenja so po novem urejena v zakonu in niso prepuščena več urejanju s podzakonskimi akti. Tako zakon ureja postopek ugotavljanja posplošene tržne vrednosti kot vrednosti nepremičnine, ki je ugotovljena na podlagi (v času pripisa vrednosti) modelov vrednotenja, veljavnih na določen datum, in podatkov o nepremičnini, ki so na dan pripisa vrednosti vpisane v nepremičninskih evidencah.
  2. V predlogu zakona so natančneje določeni pogoji in merila za sistem množičnega vrednotenja in pogoji za zagotavljanje kakovosti oblikovanja modelov vrednotenja.
  3. V okviru množičnega vrednotenja se ločijo trije postopki:
    • postopek določanja modelov vrednotenja,
    • izračun in pripis vrednosti nepremičninam v evidenci vrednotenja ter
    • postopek obravnave in odločanja o posebnih okoliščinah nepremičnin.
  4. Modeli vrednotenja se na podlagi podatkov o trgu nepremičnin preverijo najmanj vsaka štiri leta. Zakon predvideva dva načina prilagajanja sistema: postopek določanja modelov vrednotenja kot redni postopek, v poenostavljenem postopku pa se prilagajajo le vrednostne ravni v posamezni vrednostni coni. Tak poenostavljen postopek nadomešča indeksacijo vrednosti nepremičnin, kot je bila urejena s prvim zakonom, za katero je bilo ugotovljeno, da izkrivlja ustreznost sistema množičnega vrednotenja.
  5. Kot osnovno načelo vrednotenja nepremičnin se določi vrednotenje v skladu z najgospodarnejšo rabo. Pozidana zemljišča, to so zemljišča, na katerih stoji stavba, zemljišča, namenjena uporabi stavbe, ter zemljišča, ki so po dejanski rabi pozidana zemljišča, se vrednotijo glede na dejansko rabo stavbe in dela stavbe ali dejansko rabo zemljišča, nepozidana zemljišča pa glede na namensko rabo, pri čemer se kot pomemben element vrednotenja, predvsem za nestavbna zemljišča, upošteva tudi dejanska raba.
  6. Modeli vrednotenja so določeni kot matematični zapisi, razvrščeni po vrednostnih ravneh, ter z opredeljenimi vrednostnimi conami.
  7. V fazi postopka določanja modelov vrednotenja se ohranja vloga lastnikov nepremičnin, ki imajo na predlog modelov vrednotenja, ki so bili predhodno usklajeni z občinami kot največjimi poznavalci lokalnega okolja, možnost podajati pripombe in predloge. Občine so zadolžene za javno razgrnitev predlogov modelov vrednotenja, v času le te pa morajo opraviti tudi javno obravnavo razgrnjenih materialov. Lastnikom se pošlje poskusni izračun posplošene tržne vrednosti.
    Nepremičnine, ki so v javnih evidencah opredeljene z enakimi lastnostmi ter se nahajajo na primerljivi lokaciji, so deležne enakega vrednotenja.
  8. Po določitvi modelov vrednotenja z uredbo vlade se izvede postopek izračuna in pripisa vrednosti vsem evidentiranim nepremičninam. Ker je postopek množičnega vrednotenja zgolj postopek ocenjevanja tržne vrednosti, predlog zakona predvideva pravila za zaokroževanje vrednosti.
    Ob spremembah modelov vrednotenja se lastnikom nepremičnin izda obvestilo o podatkih o nepremičnini ter potrdilo o posplošeni tržni vrednosti le te. Obvestilo nima narave konkretnega upravnega akta, ampak služi zgolj kot informacija lastniku nepremičnine o stanju podatkov o njegovi nepremičnini ter posplošeni tržni vrednosti, ki jo nepremičnina ima glede na podane podatke.
  9. Za zagotavljanje pravne varnosti lastnikov nepremičnin se s predlogom zakona kot pravno sredstvo za izpodbijanje ustreznosti posplošene tržne vrednosti uvaja postopek uveljavljanja posebnih okoliščin. Posebne okoliščine so take, ki so lastne posamezni oziroma omejenemu naboru nepremičnin v določeni vrednostni coni in so take narave, da jih model vrednotenja ne vključuje oziroma jih ne vključuje v zadostni meri v izračun vrednosti nepremičnine. Predvideva se, da bo predlog za spremembo posplošene tržne vrednosti mogoče vložiti v primeru posebnih okoliščin, ki spreminjajo posplošeno tržno vrednost za več kot 20 odstotkov.
    Geodetska uprava bo dobila novo nalogo, in sicer bo kot organ prve stopnje odločala o vlogah za uveljavljanje posebnih okoliščin ter z odločbo odločil o vrsti posebne okoliščine, velikosti njenega vpliva na posplošeno tržno vrednost, ter čas trajanja tega vpliva. Kot posebne okoliščine se denimo določajo posebej ugodna ali neugodna mikrolokacija, nestandardna kakovost in poškodbe, na vrednost pa lahko vplivajo tako, da jo zvišujejo ali pa jo znižujejo. Seznam najpogostejših pojavnih oblik posebnih okoliščin skupaj z vnaprej predvidenim vplivom bo določen v podzakonskem aktu.
  10. Za potrebe sistema množičnega vrednotenja organ vrednotenja vzpostavi, vodi in vzdržuje evidenco trga nepremičnin, evidenco modelov vrednotenja in evidenco vrednotenja.

Potrebujete več informacij?

Dogovorite se za sestanek ali navežite stik z nami in pomagali vam bomo z dodatnimi pojasnili o urejanju podatkov o nepremičninah.

Oglejte si odgovore na pogosta vprašanja naših strank. Morda je med njimi odgovor tudi na vaše vprašanje.


Arhiv novic