LGB - v skrbi za vašo:

  • lastnino,
  • evidence,
  • gradnjo,
  • infrastrukturo,
  • podatke in
  • znanja.
Geodetski slovar

A | B | C | Č | D | E | F | G | H | I | J | K | L | M | N | O | P | R | S | Š | T | U | V | Z | Ž |

 

A

AEROFOTOGRAFIJA

Aerofotografija je rezultat fotografiranja, ki ga izvajamo iz zraka (iz letala, balona, helikopterja…).

Namen aerofotografiranja je zajem topografskih podatkov, evidentiranje stanja v prostoru, uporablja pa se tudi kot vhodni podatek za izdelavo digitalnega modela reliefa in ortofoto načrtov.

Za aerofotografiranje uporabljamo profesionalne aerofotogrametrične kamere, kjer se posnetki zajemajo na fotografski film, ali digitalne aerofotoaparate in linijske senzorje, kjer se podatki zajemajo direktno na digitalni medij. 

Na vrh

B

BAZE PODATKOV

Gre za tabelarične podatke, ki vsebujejo informacije o grafičnih elementih prostorskega informacijskega sistema (PIS). Večina PIS-ov uporablja za vodenje tovrstnih podatkov standardna programska orodja za delo z bazami podatkov, s čimer je precej olajšano prenašanje podatkov med različnimi PIS-i.


BONITETA ZEMLJIŠČA

Vsaka parcela ima v zemljiškem katastru evidentirano boniteto zemljišča, ki je ocena proizvodne sposobnosti zemljišča, glede na naravne in gospodarske pogoje za kmetijsko oz. gozdno proizvodnjo. Ti pogoji so: lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov, kot so skalovitost, poplavnost, sušnost, odprtost in zaprtost, zasenčenost in vetrovnost.

Boniteto zemljišča v zemljiškem katastru vodimo v obliki bonitetnih točk na parcelo. Vrednosti bonitetnih točk so cela števila, v razponu od 0 do 100. Zemljišča, ki po dejanski rabi niso uvrščene med kmetijska ali gozdna, imajo vrednost bonitete enako nič (0). Tiste parcele, ki imajo boljše naravne in gospodarske pogoje za proizvodnjo, pridobijo večje število bonitetnih točk. Zemljišče, ki ima 100 bonitetnih točk, je najbolj proizvodno sposobno zemljišče.

Bonitetne točke se izračunajo za zemljišče z enakimi lastnostmi tal, klime, reliefa in posebnih vplivov – to pa je lahko cela parcela, več parcel oziroma del ali več delov parcel.

Pri določanju bonitete zemljišča sodelujemo s kmetijskimi in gozdarskimi strokovnjaki, ki so pooblaščeni za strokovna dela pri bonitiranju kmetijskih zemljišč in gozdov. 

Na vrh

C

Na vrh

Č

Na vrh

D

DEJANSKA RABA STAVBE

Dejansko rabo stavbe določimo glede na pretežni namen uporabe stavbe. Dejanska raba dela stavbe je lahko:

  • stanovanjska raba,
  • nestanovanjska raba,
  • skupna raba.

Del stavbe ima lahko le eno dejansko rabo.


DEJANSKA RABA ZEMLJIŠČA

Vsako parcela ima v zemljiškem katastru evidentirano dejansko rabo zemljišča, ki je lahko:

  • kmetijsko zemljišče,
  • gozdno zemljišče,
  • vodno zemljišče,
  • neplodno zemljišče,
  • pozidano zemljišče.

Zbirka podatkov o dejanski rabi prostora vsebuje podatke o dejanski rabi prostora in podatke o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture.


DEL MEJE PARCELE

Del meje parcele je ena ali več daljic, ki omejujejo parcelo, a niso povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so zemljiškokatastrske točke. Del meje parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. Del meje parcele je ena ali več daljic, ki omejujejo parcelo, a niso povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so zemljiškokatastrske točke. Del meje parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel.


DEL STAVBE

Del stavbe je prostor oziroma skupina prostorov v stavbi, ki se lahko samostojno pravno ureja. Predstavljati mora samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor. Kot deli stavbe v katastru stavb se evidentirajo tudi njeni skupni deli, če so določeni.


DIGITALNI MODEL RELIEFA (DMR)

Digitalni model reliefa je digitalni zapis oblikovanosti zemeljskega površja. Je eden od osnovnih podatkovnih slojev v prostorskem informacijskem sistemu. Uporabljamo ga za prikazovanje reliefa, za prostorske analize in v različnih prostorskim modelih za različne simulacije.

Po obliki je digitalni model reliefa lahko:

  • točkovni model:lahko ima pravilni, nepravilni ali polpravilni grid,
  • linijski model:npr. plastnice,
  • površinski model:interpretacij višin je narejena s pomočjo polinomskih funkcij višjih redov.

Iz digitalnega modela reliefa lahko dobimo model senčenega zemeljskega površja, višinske barvne sloje, izohipse in naklone, identificiramo lahko vrhove ali vrtače, grebene, doline in hribovja, rečno mrežo ali izdelamo druge sloje, ki opisujejo zemeljsko površje. Model je upraben za simulacije plazov, erozije, poplav, osončenosti, vetra, temperature, širjenja hrupa itd.


DRŽAVNI KOORDINATNI SISTEM

Vsaka država na svojem ozemlju vzpostavi koordinatni sistem, v katerem lahko meri in prikazuje površje Zemlje ter objekte, pojave in stanja na njem. Državni koordinatni sistem je dogovorjena skupna osnova za določitev koordinat horizontalnega položaja in nadmorskih višin. V njem so zapisani vsi uradni in tehnični prostorski podatki o objektih, pojavih ter stanjih v prostoru. Podatki v uporabniških geografskih informacijskih sistemih, evidencah, registrih, katastrih in drugih zbirkah podatkov so zato na ozemlju države med seboj primerljivi. Sem spadajo tudi podatki o nepremičninah, gospodarski infrastrukturi in topografiji.

Slovenija je kot članica Evropske Unije dolžna upoštevati evropske usmeritve glede povezovanja in izmenjave prostorskih podatkov v skupnem koordinatnem sistemu. Od leta 2008 je v Sloveniji vzpostavljen evropski koordinatni sistem z oznako ETRS89/TM.V uporabi je še vedno državni koordinatni sistem z oznako D48/GK.

Na vrh

E

ELABORAT IZRAVNAVE MEJE

Elaborat izravnave meje je dokument, ki ga izdela geodetsko podjetje kot rezultat geodetske storitve izravnave meje parcele. Elaborat vsebuje prikaz spremembe poteka tistega dela meje, ki smo ga izravnali. Sestavni del tega elaborata so tudi izjave lastnikov o soglasju k izravnanemu delu meje.


ELABORAT KOMASACIJE

Elaborat komasacije je dokument, ki ga izdela geodetsko podjetje kot rezultat geodetske storitve komasacija. Elaborat komasacije vsebuje prikaz novih mej, nastalih po novi razdelitvi zemljišč v postopku komasacije.


ELABORAT NOVE IZMERE

Elaborat nove izmere je dokument, ki ga izdela geodetsko podjetje kot rezultat geodetske storitve nove izmere. Elaborat vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru, in zapisnik mejne obravnave. Geodet izmeri in v elaboratu nove izmere prikaže kot predlagano mejo samo soglasno ugotovljeno mejo, za preostale meje pa lahko predlaga prilagoditev zemljiškokatastrskega prikaza.


ELABORAT PARCELACIJE

Elaborat parcelacije je dokument, ki ga izdela geodetsko podjetje kot rezultat geodetske storitve parcelacija. Elaborat vsebuje prikaz novih parcel, nastalih s parcelacijo, in njihovih mej, ki naj se kot urejene evidentirajo v zemljiškem katastru.

Elaborat parcelacije meje je strokovna podlaga za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije pri geodetski upravi.


ELABORAT SPREMEMBE BONITETE ZEMLJIŠČA

Elaborat spremembe bonitete zemljišča je dokument, ki ga izdela geodetsko podjetje kot rezultat geodetske storitve spremembe bonitete zemljišča.

Elaborat spremembe bonitete zemljišča vsebuje:

  • poročilo o ugotovljenih lastnostih tal, klime, reliefa in posebnih vplivov,
  • izračun bonitete zemljišča s površinami zemljišč.

Pri izdelavi poročila o ugotovljenih lastnostih tal, klime, reliefa in posebnih vplivov sodelujemo s kmetijskimi oz. gozdarskimi strokovnjaki, ki so pooblaščeni za strokovna dela pri bonitiranju kmetijskih zemljišč in gozdov.


ELABORAT SPREMEMBE DEJANSKE RABE ZEMLJIŠČA

Elaborat spremembe dejanske rabe zemljišča je dokument, ki ga izdela geodetsko podjetje kot rezultat geodetske storitve spremembe dejanske rabe zemljišča.

Elaborat spremembe dejanske rabe zemljišča vsebuje:

  • podatke o poteku meje med območjem kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč ter območjem vodnih zemljišč, pozidanih zemljišč in neplodnih zemljišč,
  • podatke o novih mejah območja kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč, vodnih zemljišč, pozidanih zemljišč in neplodnih zemljišč,
  • nove podatke o površini območja iz prejšnje alineje, vrsti dejanske rabe, podatke o natančnosti določitve meje območja in podatke o načinu določitve vrste dejanske rabe.

ELABORAT SPREMEMBE VRSTE RABE ZEMLJIŠČA

Elaborat spremembe vrste rabe zemljišča je dokument, ki ga izdela geodetsko podjetje kot rezultat geodetske storitve spremembe vrste rabe zemljišča. Elaborat vsebuje prikaz spremembe v katastrski klasifikaciji zemljišča. Prikazuje tudi vse spremembe katastrske kulture in katastrskega razreda zemljišča. Pri tem sodelujemo s kmetijskimi in gozdarskimi strokovnjaki, ki so pooblaščeni za strokovna dela pri katastrski klasifikaciji kmetijskih zemljišč in gozdov.


ELABORAT UREDITVE MEJE

Elaborat ureditve meje je dokument, ki ga izdela geodetsko podjetje kot rezultat geodetske storitve ureditev meje. Elaborat vsebuje predlog meje, ki naj se kot urejena evidentira v zemljiškem katastru, in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel, razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje.

Elaborat ureditve meje je strokovna podlaga za uvedbo upravnega postopka evidentiranja urejene meje v zemljiškem katastru. Priložimo ga zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje pri geodetski upravi.


ENOSTAVNI OBJEKT

Enostavni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki:

  • ne potrebuje posebnega statičnega in gradbeno – tehničnega preverjanja,
  • ni namenjen prebivanju,
  • ni objekt z vplivi na okolje.

Enostavni objekti se razvrščajo na:

  • pomožne objekte, med katere spadajo objekti za lastne potrebe, ograje, pomožni infrastrukturni objekti ter pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,
  • začasne objekte, namenjeni sezonski turistični ponudbi, prireditvam ali skladiščenju,
  • vadbene objekte, namenjeni športu in rekreaciji na prostem ter obrambnim vajam in vajam za zaščito, reševanje in pomoč,
  • spominska obeležja in urbano opremo.

ETAŽA

Etaža je del stavbe med dvema stropoma. Etaža je lahko:

  • pritličje: del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo,
  • nadstropje: del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor,
  • klet: del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol,
  • mansarda: del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.

Če višina etaže preseže 1,6 metra in je namenjena bivanju, se šteje kot samostojna etaža (npr. nizka podstrešja s poševnimi stropi). Podstrešni prostor v stavbah, ki se zaradi prenizke višine ne more uporabljati za bivanje ali opravljanje dejavnosti in se uporablja le npr. pri vzdrževalnih delih, se ne šteje kot svoja etaža.

Vsaka stavba ima vsaj 1 etažo, štejemo pa jih od najnižje etaže od 1 naprej. Število etaž je običajno večje od števila nadstropij.


ETAŽNA LASTNINA

Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.

Posamezni del stavbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor. K posameznemu delu v etažni lastnini lahko spadajo tudi drugi individualno odmejeni prostori, če so del nepremičnine v solastnini etažnih lastnikov.


EVIDENTIRANJE NEPREMIČNIN

Evidentiranje nepremičnin je postopek umestitve podatkov o posamezni nepremičnini v evidenco nepremičnin in sledenje njenim spremembam skozi čas. Obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin.

Več o državnih evidencah nepremičnin

Na vrh

F

Na vrh

G

GEODETSKA MREŽA

Geodetska mreža je skupina med seboj povezanih geodetskih točk iste vrste. V izbranem koordinatnem sistemu služi kot osnova za opravljanje nalog geodetske izmere. Točke v geodetski mreži so osnova za nadaljnje meritve, za izdelavo topografskih načrtov in katastrsko izmero, s katero določamo stanje parcel in objektov, pa tudi za izdelavo kart in načrtov v najrazličnejših merilih. S pomočjo podatkov točk geodetske mreže, natančnih instrumentov za merjenje kotov, dolžin, višinskih razlik ter z napravami in metodami satelitske geodezije namreč lahko določimo koordinate poljubne točk v prostoru.

Državna geodetska mreža je razvita in enakomerno porazdeljena je po celotnem ozemlju Slovenije in omogoča, da lahko kjerkoli določimo položaj kateregakoli objekta na zemeljskem površju ali pod njim. Državne geodetske mreže praktično predstavljajo državni koordinatni sistem. Tradicionalno gre za tri osnovne geodetske mreže:

  • astrogeodetska in položajna – horizontalna geodetska mreža,
  • nivelmanska – višinska geodetska mreža,
  •  gravimetrična mreža.

Vse mreže skupaj zagotavljajo referenčno osnovo za določitev položaja v 3-razsežnem prostoru. Metode, ki so bile uporabljane za določitev koordinat točk v teh mrežah, so bila astronomska opazovanja, gravimetrična opazovanja in klasična geodetska izmera (triangulacija, trilateracija, trigonometrično višinomerstvo, nivelman …). Zato te geodetske mreže imenujemo tudi klasične geodetske mreže.

Geodetske mreže glede na obliko so:

  • trigonometrične mreže,
  • poligonske mreže,
  • nivelmanske mreže,
  • linijske mreže,
  • GPS mreže.

GEODETSKA TOČKA

Geodetska točka je točka na fizični površini Zemlje, označena s trajnim znamenjem (t.i. stabilizacijo), na načrtu in karti pa z ustreznim topografskim znakom in ima določene koordinate v državnem koordinatnem sistemu.

Geodetske točke tvorijo osnovo za vsako geodetsko izmero. Zaradi meritev in matematične ter statistične obdelave merskih podatkov so povezane v tako imenovane geodetske mreže.

Glede na metodo določanja položajnih koordinat, stopnjo natančnosti in gostoto točk razvrščamo geodetske točke v redove.

Geodetske točke so v naravi označene s trajnimi izmeritvenimi znamenji, kot npr. z betonskimi kamni, kovinskimi čepi, plastičnimi klini, betonskimi stebri, reperji (višinske točke), stolpi, zvoniki... V Sloveniji je s trajnimi znamenji stabiliziranih 10.000 točk v enotnem položajnem koordinatnem sistemu (x, y) in 15.000 točk, ki imajo določeno nadmorsko višino (h).

Geodetske točke ločimo na:

  • položajne (trigonometrične, poligonske, linijske) geodetske točke,
  • višinske geodetske točke ali reperji,
  • GPS geodetske točke.

Geodeti določamo koordinate geodetskih točk z natančnimi instrumenti za merjenje kotov, dolžin, višinskih razlik ter napravami in metodami satelitske geodezije. Z metodami izmere in izračuna (triangulacija, trilateracija, geometrični nivelman in satelitska geodezija) določamo medsebojni položaj teh točk v prostoru.


GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI (GIS)

Glej Prostorski informacijski sistem (PIS).


GEOMETRIČNI NIVELMAN

Višinske razlike merimo z metodo geometričnega nivelma, ki je ena najnatančnejših metod višinomerstva. S pomočjo horizontalne optične vizure, ki jo zagotavlja nivelir, in na osnovi odčitanja razdelb na vertikalno postavljenih nivelacijskih latah direktno določamo višinsko razliko med dvema točkama.


GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA

Gospodarska infrastruktura (GI) so omrežja gradbeno-inženirskih objektov in naprav, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe državnega, lokalnega ali zasebnega pomena.

H gospodarski infrastrukturi prištevamo:

  • prometno infrastrukturo (ceste, železnice, letališča, pristanišča)
  • energetsko infrastrukturo (infrastruktura za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, toplotne energije, nafte in naftnih derivatov)
  • komunalno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, odlagališča odpadkov)
  • vodno infrastrukturo
  • infrastrukturo za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja
  • druge objekte (elektronske komunikacije)

Primeri najbolj razširjenih objektov gospodarske infrasture so npr.:

  • Vodovod: vodooskrbna cev, vodohram, črpališče, razbremenilnik, jašek, oprema (ventili, izpuhi, redukcije, …) in drugi objekti
  • Kanalizacija: kanalizacijske cevi, črpališče, čistilna naprava, jašek, oprema in drugi objekti
  • Plinovod: plinovod, merilna postaja, zaporni elementi, odzračevalna pipa in drugi objekti

Gospodarska infrastruktura je lahko javna ali zasebna. Lahko je:

  • v lasti države (elektrika, telekomunikacije, prenosni plinovodi, državne ceste, vode...)
  • v lasti občine (vodovod, kanalizacija, vročevodne napeljave, distribucijski plinovodi, odlagališča odpadkov...)
  • v zasebni lasti (kabelske napeljave, telekomunikacijske naprave in omrežja...)

Omrežja in objekti gospodarske infrastrukture se evidentirajo v operativnih katastrih gospodarske infrastrukture.


GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA

Gospodarska javna infrastruktura (GJI) je gospodarska infrastruktura, ki je zgrajena v javno korist in so v javni rabi.


GPS

GPS je satelitski sistem pozicioniranja. Sistem zagotavlja posebno kodirane satelitske signale, ki jih GPS-sprejemnik na Zemlji uporabi za izračunanje položaja, hitrosti in časa. Ta storitev je na voljo nepretrgoma povsod na zemeljski obli. GPS sprejemniki delujejo pasivno, tako da je število uporabnikov teoretično neomejeno. Glavni namen GPS-a je navigacija v 3D-prostoru.

Lastnik sistema GPS so Združene države Amerike, s sistemom pa upravlja ameriško obrambno ministrstvo.

Sistem GPS je sestavljen iz 24 satelitov (GPS oddajniki) v 6-orbitah. Vsak od njih Zemljo obkroži dvakrat dnevno na višini 20200 km in ima nameščeno atomsko uro. Taka konfiguracija zagotavlja neprekinjeno, simultano pokritost celotne zemeljske oble s satelitskimi signali iz najmanj štirih satelitov.

Za pridobitev podatkov o zemljepisni dolžini in širini, nadmorski višini ter točnem času potrebujemo signale štirih satelitov. Iz razlike med časom sprejema signala in časom njegove oddaje lahko določimo razdaljo med sprejemnikom in satelitom. Nato iz njihovih signalov in notranje baze podatkov ugotovimo mesta satelitov. Sprejemnik se se torej nahaja na sferi, katere središče je satelit in katere polmer je določen z razdaljo, ki jo premagajo radijski signali v času od trenutka oddaje do trenutka sprejema signala. Ker sprejemnik hkrati sprejema signale iz več satelitov je mogoče določiti položaj sprejemnika na osnovi presečišča sfer s posameznih satelitov. Praviloma je za določitev položaja v tridimenzionalnem prostoru dovolj poznavanje treh sfer, zato bi bilo tudi za določitev položaja sprejemnika dovolj sprejemati signale s treh satelitov. Vendar ta postopek zahteva veliko natančnost ure v sprejemniku. Praviloma bi morala biti tako natančna kot ure v satelitih, kar praktično ni izvedljivo. Zahteve po natančnosti ure v sprejemniku lahko zmanjšamo tako, da uporabimo še dodatni (četrti) satelit, kar nam omogoča da merimo le razlike med časi sprejemov signalov s posameznih satelitov. Ker se pri tej metodi nenatančnost ure ne akumulira, je lahko ura v sprejemniku manj natančna. V sprejemnikih se zato lahko uporabljajo kvarčne ure.


GRADBENA PARCELA

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oz. katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.


GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKT

Gradbeni inženirski objekt je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah.

Na vrh

H

Na vrh

I

IDENTIFIKACIJSKA OZNAKA STAVBE

Identifikacijska oznaka stavbe je številka stavbe v povezavi s šifro katastrske občine in se določi v okviru katastrske občine.

Identifikacijska oznaka dela stavbe je oznaka stavbe v povezavi s številko stavbe in se določi v okviru posamezne stavbe.

Številko stavbe in številko dela stavbe novozgrajenega objekta določa geodetska uprava. Pri združitvi in delitvi stavbe ali dela stavbe se obstoječe številke stavbe in številke delov stavbe ukinejo, novim stavbam oziroma novim delom stavbe pa se določijo nove številke stavbe in nove številke delov stavbe. Ukinjene številke stavb ali delov stavb ne smemo znova uporabiti. Pri dozidavi ali nadzidavi stavbe se številka stavbe ne spremeni.

Na vrh

J

JAVNA CESTA

Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic. Na javni cesti pa je možno pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste.

Javne ceste so državne in občinske ceste. Državne ceste so v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v lasti občin.

Javno cesto sestavljajo:

  • cestno telo
  • cestni objekti
  • naprave za odvodnjavanje ceste
  • brežine ceste
  • cestni svet
  • zračni prostor nad voziščem v višini 7 m
  • prometne površine zunaj vozišča, kot so: počivališča, parkirišča, avtobusna postajališča in obračališča, prostori in objekti za tehtanje in nadzor prometa
  • površine za pešce in kolesarje na cestišču ceste
  • priključki na cesto v širini cestnega sveta
  • prometna signalizacija in prometna oprema
  • cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti prometa, zaščiti ceste ter zemljišč in objektov vzdolž ceste pred vplivi prometa na njej
  • naprave za evidentiranje prometa
  • zemljišča, objekti in naprave, ki jih je investitor v javno cesto pridobil ali zgradil za opravljanje rednega vzdrževanja ceste ali za opravljanje spremljajočih dejavnosti ob cesti.

Javna cesta mora biti vpisana v zemljiško knjigo kot javno dobro v lasti države za državno cesto in kot javno dobro v lasti občine za občinsko cesto.


JAVNO DOBRO

Javno dobro so dobrine namenjene splošni in enakopravni uporabi državljanov. Nad javnim dobrim nima nihče absolutne lastninske pravice.

Poznamo naravno in grajeno javno dobro:

  • Naravno javno dobro so naravna bogastva. Na njih se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon.
  • Grajeno javno dobro so zemljišča in objekti gospodarske javne infrastrukture, namenjeni splošni rabi.

Na vrh

K

KARTA

Karta ali zemljevid je v določenem merilu pomanjšana slika zemeljske površine. Risana je na osnovi matematičnih pravil (projekcije) in dogovorjenih znakov.


KATASTER STAVB

Kataster stavb je uradna državna evidenca o stavbah in o delih stavb. Povezuje stvarne pravice na stavbah, ki jih vodi zemljiška knjiga, z lokacijo v prostoru – umesti stavbo ali del stavbe v prostor in tako stavbo ali del stavbe poveže z lastnikom.

Kataster stavb vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Sestavljen je iz zadnjih vpisanih podatkov o stavbah in delih stavb ter iz zbirke listin in podatkov, ki omogočajo historični pregled sprememb. V zbirki listin so elaborati in druge listine, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi, načrti in podatki, navedeni pred zadnjimi vpisanimi podatki. Zbirka listin se hrani v fizični ali elektronski obliki.

V katastru stavb za vsako stavbo ali del stavbe vodimo naslednje podatke:

Podatki o stavbah in delih stavb se vodijo v centralni bazi katastra stavb, ki je povezana z registrom prostorskih enot in zemljiškim katastrom.

Podatke o stavbi in delih stavbe mora investitor gradnje posredovati Geodetski upravi najkasneje v 30 dneh po izvedbi vseh zaključnih gradbenih del oziroma ob začetku uporabe, če je ta pred zaključkom gradbenih del.

Podatke o izvedenih spremembah mora posredovati lastnik, imetnik stavbne pravice ali upravnik v 30 dneh po izvedenih spremembah.


KATASTRSKA KLASIFIKACIJA ZEMLJIŠČ

Katastrska klasifikacija zemljišča je postopek določanja vrste rabe zemljišča in uvrščanje le-tega  v katastrske kulture in v katastrske razrede.

Osnovni namen katastrske klasifikacije zemljišč je zagotavljanje podatkov za namene obdavčitve zemljišč na podlagi izračunanih lestvic katastrskega dohodka, zaradi večnamenske uporabe podatkov pa so vključeni še v številnih drugih zakonskih in podzakonskih predpisih.

V skladu s 160. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006), se bodo leta 2011 podatki katastrske klasifikacije (podatke o vrstah rabe zemljišč, o katastrskih kulturah in katastrskih razredih, razen podatkov o zemljiščih pod stavbo) po uradni dolžnosti izbrisali iz zemljiškega katastra.


KATASTRSKA KULTURA

Katastrska kultura je ena od oblik vrste rabe zemljišča, ki je evidentirana v zemljiškem katastru. V katastrsko kulturo se uvrsti vsako zemljišče, ki je sposobno za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo in se dejansko ne uporablja v druge namene. Katastrska kultura je lahko: njiv, vrt, plantažni sadovnjak, ekstenzivni sadovnjak, vinograd, travnik, barjanski travnik, pašnik, gozd, trstičje, hmeljišče ali gozdna plantaža.

Vsaka katastrska kultura ima v zemljiškem katastru določeno število katastrskih razredov, vendar največ osem.

V skladu s 160. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006), se bodo leta 2011 podatki katastrske klasifikacije (podatke o vrstah rabe zemljišč, o katastrskih kulturah in katastrskih razredih, razen podatkov o zemljiščih pod stavbo) po uradni dolžnosti izbrisali iz zemljiškega katastra. Geodetska uprava vodi te podatke le še do 24. 5. 2011.


KATASTRSKA OBČINA

Republika Slovenija je zaradi vodenja podatkov o zemljiščih razdeljena na katastrske občine. Katastrska občina je osnovna upravna prostorska enota za vodenje zemljiškega katastra. Območja katastrskih občin so evidentirana v zemljiškem katastru. Katastrska občina ima ime in enolično, v okviru Republike Slovenije, določeno identifikacijsko številko.


KATASTRSKI DOHODEK

Katastrski dohodek zemljišč je dohodek od rastlinskih pridelkov in dohodek od živinoreje.

  • Dohodek od rastlinskih pridelkov je denarna vrednost poprečnega pridelka oziroma poprečnega prirastka lesne mase, ki se doseže na 1 hektar zemljiške površine pri običajnem načinu gospodarjenja po odbitku poprečnih materialnih stroškov.
  • Dohodek od živinoreje je denarna vrednost prirastka pri živini in dohodek od živalskih proizvodov, po odbitku poprečnih materialnih stroškov.

Katastrski dohodek se ugotavlja za vsako katastrsko kulturo in za vsak katastrski razred zemljišč v katastrskem okraju.


KATASTRSKI RAZRED

Katastrski razred je ocena proizvodne sposobnosti zemljišča pod določeno katastrsko kulturo, glede na naravne in gospodarske pogoje za kmetijsko oz. gozdno proizvodnjo. Ti pogoji so: rodovitnost tal, vpliv klime na rodovitnost, nagib, razgibanost zemljišča, vodne razmere, dostopnost zemljišča, oddaljenost zemljišča od pomembnejših gospodarskih središč in možnosti za uporabo mehanizacije pri obdelavi.

Katastrskih razredov zemljišč je lahko največ 8. Katastrski razredi za posamezno katastrsko kulturo se določijo tako, da se zemljišča, ki imajo najboljše naravne in gospodarske pogoje za proizvodnjo, uvrstijo v prvi razred, neposredno slabša v drugi razred in tako naprej do najslabšega razreda.

V skladu s 160. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006), se bodo leta 2011 podatki katastrske klasifikacije (podatke o vrstah rabe zemljišč, o katastrskih kulturah in katastrskih razredih, razen podatkov o zemljiščih pod stavbo) po uradni dolžnosti izbrisali iz zemljiškega katastra. Geodetska uprava vodi te podatke le še do 24. 5. 2011.


KLET

Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.


KMETIJSKO ZEMLJIŠČE

Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo. Med kmetijska zemljišča spadajo tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki niso določena za gozd na podlagi zakona o gozdovih.


KOMASACIJA

Komasacija je zložba parcel, ki imajo različno pravno stanje glede lastninske pravice, in razdelitev po zložbi oblikovanega zemljiškega sklada na nove parcele.

Komasacije po namenu delimo v tri ključne skupine:

Komasacija se lahko izvede kot pogodbena komasacija ali kot upravna komasacija.

Pogodbena komasacija je tista, ki se izvede na podlagi sklenjene pogodbe med lastniki. Podpisi lastnikov na pogodbi morajo biti notarsko overjeni. Lastništvo se presoja po stanju v zemljiški knjigi ob overovitvi podpisa.

Upravna komasacija je tista, ki se izvede na podlagi odločbe, izdane v upravnem postopku. Upravna komasacija se lahko uvede, če so izpolnjeni določeni zakonski pogoji.

Predlog za uvedbo komasacije kmetijskih zemljišč se lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 80 % površine zemljišč predvidenega komasacijskega območja.

Predlog za uvedbo komasacije na območju lokacijskega načrta lahko vložijo lastniki zemljišč na podlagi sprejetega programa priprave občinskega lokacijskega načrta, ki imajo v lasti 67 % površine zemljišč na območju lokacijskega načrta.

V času komasacije na območju komasacije ni dovoljena parcelacija, nova komasacija, izravnava meje niti pravni promet z zemljišči.


KOMASACIJSKO OBMOČJE

Komasacijsko območje je območje parcel, ki so vključene v postopek komasacije. Komasacijsko območje lahko zajema več katastrskih občin, eno ali samo del katastrske občine.

Kadar gre za komasacijo stavbnih zemljišč, je meja komasacijskega območja enaka meji občinskega lokacijskega načrta, ki predvideva ureditev lastniške strukture s komasacijo.

Na vrh

L

LASTNIK PARCELE

Podatki o lastniku parcele so zabeleženi v zemljiški knjigi in se osvežijo glede na podatke centralnega registra prebivalstva, sodnega registra ter drugih evidenc, ki izkazujejo spremembe podatkov lastnika.

V zemljiškem katastru so vpisani naslednji podatki o lastniku parcele:

  • za fizične osebe: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo in enotna matična številka občana EMŠO
  • za pravne osebe: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe.
  • Vpisuje se tudi podatek o datumu smrti fizične osebe oziroma o prenehanju pravne osebe.

LASTNIK STAVBE

Podatki o lastniku stavbe so zabeleženi v zemljiški knjigi in se osvežijo glede na podatke centralnega registra prebivalstva, sodnega registra ter drugih evidenc, ki izkazujejo spremembe podatkov lastnika stavbe ali dela stavbe.

V katastru stavb so vpisani naslednji podatki o lastniku stavbe:

  • za fizične osebe: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo in enotna matična številka občana EMŠO
  • za pravne osebe: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe.
  • Vpisuje se tudi podatek o datumu smrti fizične osebe oziroma o prenehanju pravne osebe.

LASTNINSKA PRAVICA

Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon.

Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa.


LEGA IN OBLIKA STAVBE

Lega in oblika stavbe sta določeni s tlorisom stavbe, višino stavbe in številom etaž:

  • Tloris stavbe je navpična projekcija zunanjih obrisov stavbe na vodoravno ravnino, opredeljeno s točkami v državnem koordinatnem sistemu.
  • Višina stavbe je razlika med nadmorsko višino najvišje točke stavbe in nadmorsko višino najnižje točke stavbe.
  • Število etaž se določi kot zaporedna številka od najnižje etaže v stavbi navzgor. Posebej se označi etaža, ki je pritličje.

Lega in oblika dela stavbe sta določeni s tlorisom dela stavbe in številko etaže:

  • Tloris dela stavbe je navpična projekcija zunanjih obrisov dela stavbe na vodoravno ravnino etaže.
  • Številka etaže je zaporedna številka pri štetju etaž od najnižje naprej. Najnižja etaža ima številko 1.

LOKACIJSKI NAČRT

Lokacijski načrt določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem.

Na vrh

M

MANJ ZAHTEVNI OBJEKT

Manj zahtevni objekt je stavba, pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov ne presega 5.000 m3 in ni višja od 10,00 metrov, merjeno od terena do kapi, in tisti gradbeni inženirski objekt, ki ni uvrščen med zahtevne objekte.


MAPNA KOPIJA ALI KATASTRSKI NAČRT PARCEL

Mapna kopija ali katastrski načrt parcele vsebuje tloris določenih parcel. Iz tega izpisa se vidi oblika parcele, njena velikost, vrsta rabe parcele in parcelna številka.


MEJA PARCELE

Meja parcele je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon in obkrožajo parcelo. Krajišča daljic so zemljiškokatastrske točke. Meja parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel.


MEJNIKI

Mejniki so vidna mejna znamenja v naravi, s katerimi označimo lego zemljiškokatastrskih točk urejenih mej parcele. Postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov lahko izvede geodetsko podjetje, ki ima dovoljenje za izvajanje geodetskih storitev. Zasutje ali kakršno koli poškodovanje mejnikov je prepovedano. Prepovedana je tudi postavitev, prestavitev ali odstranitev mejnikov.

Vidni del mejnika v naravi je lahko:

  • kvadratne oblike, velikosti 10 x 10cm,
  • okrogle oblike, s premerom najmanj 2 cm in največ 10 cm,
  • križ velikosti 5 x 5 cm, vklesan v naravni kamen ali grajen objekt, ali
  • druga nazorna označba, ki nedvoumno označuje položaj zemljiškokatastrske točke na terenu.

MERILO KARTE

Merilo karte je razmerje, ki nam pove, za kolikokrat so resnične razdalje na Zemljinem površju pomanjšane na karti. Merilo je označeno na vsaki karti in ga lahko zapišemo v treh različnih oblikah:

  • Številčno ali numerično merilo prikaže razmerje razdalj s številkami (npr. 1 : 25 000) in nam pove, kolikšno dolžino ta enota na karti predstavlja na površju (1 cm na karti = 25.000 cm v naravi).
  • Grafično ali linearno merilo je izraženo grafično. Na kartah je prikazano kot daljica z naneseno in oštevičeno razdelitvijo.
  • Opisno ali neposredno meriloje podano z besedno razlago. Npr. 1 mm na karti merila 1 : 25.000 je 25 m v naravi.

Glede na merila delimo karte na:

  • karte velikih meril (do 1 : 200.000),
  • karte srednjih meril (od 1 : 200.000 do 1 : 1.000.000),
  • karte majhnih meril (nad 1 : 1.000.000).

Karta 1 : 25.000 je v večjem merilu kot karta 1 : 300.000, ker je določen del zemeljske površine predstavljen natančneje in podrobneje.


METAPODATKI

Metapodatki so podatki o podatkih, ki podrobno opisujejo sestavo, obseg in vsebino prostorskih podatkov. Razdeljeni so lahko na različne kategorije in opisujejo:

  • istovetnost, poreklo in lastništvo podatkov,
  • vsebino in podrobno strukturo podatkov (opredelitev podatkovnega modela),
  • sistem geokodiranja (koordinatni sistem), klasifikacijo, obseg (časovni in prostorski), kakovost, odgovornost in vrednost,
  • dostopnost (pravne omejitve) in distribucijo podatkov (omrežje, mediji...).

Na vrh

N

NAČRT GEODETSKIH DEL

Načrt geodetskih del je sestavni del Mrežnega plana izgradnje posameznega objekta. Osnovni namen načrta geodetskih del je, da se v okviru gradnje predvidi čas, ki ga potrebujemo za izvajanje posameznih geodetskih del in ostale zahteve, ki so povezane z izvajanjem geodetskih del (proste vizure med določenimi točkami, kako lahko poteka izvajanje drugih aktivnosti v času izvajanja geodetskih del, itd).


NADMORSKA VIŠINA

Nadmorska višina je višina neke točke ali kraja, merjena od morske gladine. Nadmorska višina skupaj z zemljepisno širino in dolžino sestavlja geografski koordinatni sistem, s katerim enolično določamo poljubno lego točke.

Nadmorska višina se določa glede na neko referenčno točko. Slovenski zemljevidi imajo določeno nadmorsko višino glede na pomol Sartorio v Trstu.


NADSTROPJE

Nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor.


NEPREMIČNINA

Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj s pripadajočimi sestavinami. V vsakdanjem življenju je nepremičnina največkrat zemljišče, zemljišče s stavbo, stavba ali del stavbe.

Na vrh

O

OBJEKT

Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

Objekte ločimo na:


OBJEKT GOSPODARSKE JAVNE INFRASTUKTURE

Objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist. Med objekte gospodarske javne infrastrukture spadajo npr. vodovodna, kanalizacijska, energetska in telekomunikacijska omrežja in objekti.


OBOD KOMASACIJSKEGA OBMOČJA

Obod komasacijskega območja je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon in obkrožajo komasacijsko območje. Obod razmejuje komasacijsko območje od parcel, ki niso vključene v komasacijo.


OPERATIVNI KATASTER GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE

tudi: obratni kataster gospodarske infrastrukture

Operativni kataster gospodarske infrastrukture je nepremičninska evidenca, v kateri se evidentirajo objekti gospodarske infrastrukture, med katere spadajo vodovodno, kanalizacijsko, cestno, toplovodno in energetsko omrežje, elektronske komunikacije in drugi objekti. Operativne katastre vodijo posamezni upravljavci in služijo tehničnim in poslovnim potrebam upravljavca.

V operativnem katastru gospodarske infrastrukture se vodijo naslednji podatki:

  • lokacija omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture
  • identifikacijska številka omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture,
  • dolžina omrežja ali površina objekta gospodarske javne infrastrukture,
  • vrsta omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture
  • natančnost določitve položaja omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture,
  • upravljavec omrežja ali objekta gospodarske javne infrastrukture

Na podlagi podatkov, ki so evidentirani v posameznih operativnih katastrih gospodarske infrastrukture, Geodetska uprava Republike Slovenije vodi zbirne podatke o javni infrastrukturi v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture.


ORTOFOTO

Pomanjkljivost aerofotografij je, da je njihova vsebina popačeno prikazana (zaradi perspektive, vpliva reliefa in leč itd.). Če poznamo obliko terena, lahko posnetek geometrično transformiramo (razpačimo). Nastali posnetek imenujemo ortofoto.

Ortofoto v digitalni obliki (t.i. digitalni ortofoto DOF) se uporablja v prostorskih informacijskih sistemih kot podlaga ali kot vir za zajem novih podatkov.

Na vrh

P

PARCELA

tudi: zemljiška parcela

Parcela je strnjeno zemljišče. ki leži znotraj ene katastrske občine. Evidentirana je v zemljiškem katastru z mejo in označena z identifikacijsko oznako (parcelna številka). Parcela je najmanjša enota v pravnem prometu z zemljišči.

Kako označujemo parcele


PARCELACIJA

tudi: razparcelacija (pogovorno)

Parcelacija je postopek delitve ene parcele ali pa združitev več parcel. Delitev parcele je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele. Združitev parcel pa je oblikovanje ene parcele iz dveh ali več parcel, ki imajo enako pravno stanje glede lastninske in drugih stvarnih pravic. Tako pri združitvi kot delitvi parcel nastanejo nove samostojne parcele in meje obstoječih parcel se spremenijo.

Več o parcelaciji


PARCELNA ŠTEVILKA

Parcelna številka je identifikacijska oznaka parcele. Sestoji iz šifre katastrske občine in številke parcele.

Parcelno številko ob nastanku nove parcele določi geodetska uprava. Tudi pri parcelaciji in komasaciji. Geodetska uprava na novo oblikovanim parcelam določi nove parcelne številke. Ukinjene parcelne številke ne smemo znova uporabiti. O spremembi parcelne številke sta obveščena lastnik parcele in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo.


POVRŠINA PARCELE

Površina parcele je izračunana iz ravninskih koordinat zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo parcele.


POVRŠINA STAVBE

Površina stavbe in površina dela stavbe je neto tlorisna površina, v skladu z veljavnim standardom za izračunavanje površin stavb. V katastru stavb vodimo tudi podatek o uporabni površini dela stavbe in površine prostorov, ki pripadajo delom stavbe, glede na namen uporabe.

Površino stavbe in površino dela stavbe izračunamo iz merskih podatkov v skladu s slovenskim standardom SIST ISO 9836 Standardi za lastnosti stavb - Definicija in računanje indikatorjev površine in prostornine. Površino izrazimo v m2 in zaokrožimo na dve decimalni mesti.


PRAVICA STVARNEGA BREMENA

Stvarno breme je pravica, na podlagi katere je lastnik obremenjene nepremičnine zavezan k bodočim dajatvam ali storitvam.

Stvarno breme nastane na podlagi pravnega posla ali zakona. Za nastanek stvarnega bremena se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanovitve, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.


PRIPOSESTVOVANJE

Priposestvovanje je oblika pridobitve lastninske pravice. Zakon določa, da dobroverni posestnik nepremičnine, na kateri ima nekdo drug lastninsko pravico, pridobi lastninsko pravico na njej s priposestvovanjem po preteku 10 let. Priposestvovanlna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne zahtevanega obdobja.

Lastninsko pravico lahko priposestvuje samo dobroverni posestnik. To pomeni, da posestnik ne ve in ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti ni njegova.


PRITLIČJE

Pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo.


PROJEKT IZVEDENIH DEL

Projekt izvedenih del je prikaz vseh izvedenih del in morebitnih sprememb v vseh delih projekta za izvedbo, ki so nastale med gradnjo. Na njegovi podlagi je mogoče na tehničnem pregledu ugotoviti, ali je zgrajeni oziroma rekonstruirani objekt skladen z gradbenim dovoljenjem.


PROSTORSKA PODATKOVNA BAZA

tudi: SDB (Spatial Data Base)

Prostorska podatkovna baza je zbirka prostorskih podatkov in jih ureja na enostaven, pregleden in jasno strukturiran način.

Na področju podatkovnih baz obstajajo kot osnova vsakega prostorskega informacijskega sistema tri generacije:

  • relacijske podatkovne baze, kjer so podatki organizirani v tabele in povezani med seboj s ključi. Te so najbolj razširjene in uveljavljene.
  • objektno-orientirane podatkovne baze podpirajo zapletene podatkovne strukture, ki jih je težko ali nemogoče predstaviti v okolju relacijskih baz.
  • inteligentne podatkovne baze, ki zmorejo izvajati postopke sklepanja in interpretacije.

PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM

tudi: geografski informacijski sistem (GIS - Geographic(al) Information System)

Prostorski informacijski sistemi so računalniško podprti informacijski sistemi za:

  • zajemanje prostorskih podatkov
  • urejanje, obdelavo in pretvorbo prostorskih podatkov
  • shranjevanje prostorskih podatkov
  • ažuriranje in spreminjanje prostorskih podatkov
  • manipulacijo s podatki in izmenjavo prostorskih podatkov
  • iskanje, povezovanje in predstavitev prostorskih podatkov
  • analize in kombinacije prostorskih podatkov

Pri izdelavi dobrega prostorskega informacijskega sistema se prepletajo različna strokovna znanja, kot so poznavanje informacijskih tehnologij, kartografije in geodezije.

Prostorski informacijski sistemi je inteligenten zemljevid, ki nam omogoča poizvedovanja in pridobivanje odgovorov na najrazličnejša vprašanja, npr.:

  • Kaj se nahaja na določeni lokaciji?

Gre za iskanje informacij o določenem prostorskem elementu. Npr, npr. kako se imenuje določena ulica, kakšno hišno številko ima stavba ipd.

  • Kje je tista lokacija, ki ima določene lastnosti?

Gre za iskanje informacij, kje leži določeni prostorski element, ki izpolnjuje določen pogoj. Npr. katera zemljišča imajo določeno kvaliteto tal, kje so potresna območja ipd. Na osnovi takih informacij lahko npr. izdelamo klasifikacijo zemljišč za različne namene uporabe.

  • Kaj se je spremenilo v določenem času?

Gre za iskanje razlik med prostorskimi elementi, nastalih v določenem časovnem obdobju. Npr. kaj se je spremenilo na cestnem omrežju po zadnji rekonstrukciji?

  • Kakšne obstajajo povezave med prostorskimi in neprostorskimi podatki?

Gre za zahtevnejša poizvedovanja, ki zahtevajo kombiniranje različnih tipov podatkov. Npr. ali obstaja povezava med prebivalci, ki so oboleli s pljučnim rakom, in rudnikom svinca v okolici ipd..

  • Kaj se bo zgodilo?

Gre za kompleksen prostorski informacijski sistem, ki zmore napovedovati trende. Raziskujemo, kako bi neka prostorska sprememba vplivala na ostale pojave v prostoru. Zahteva kombiniranje različnih tipov podatkov, pa tudi vključitev informacij o zakonitostih pojavov. Npr. kaj se bo zgodilo s cestnim omrežjem, če zgradimo novo avtocesto npr.

Osnovne komponente vsakega prostorskega informacijskega sistema so:

  • prostorska podatkovna baza
  • programska oprema
  • strojna oprema
  • ljudje (načrtovalci, upravljavci in uporabniki sistema)
  • organizacijski postopki

Prostorski informacijski sistemi sestoji iz naslednjih podsistemov:

  • podsistem za zajem podatkov
  • podsistem za manipulacijo s podatki (vzdrževanje, pregledovanje, prostorske analize)
  • podsistem za prezentacijo podatkov (izrisi, izpisi, digitalna kartografija)

V prostorskem informacijskem sistemu so podatki o realnem svetu shranjeni v obliki tematskih slojev, ki so med seboj povezani na podlagi prostorske lokacije. Prostorski in opisni atributi, ki sestavljajo prostorske podatke, tvorijo zelo zmogljivo celoto, ki omogoča izvedbo najrazličnejših prostorskih analiz, poizvedovanj in prikazov.


PROSTORSKI PODATKI

tudi: geografski podatki

Prostorski podatki so podatki o prostorskih pojavih, ki so neposredno ali posredno vezani na prostor na površini Zemlje. Vsak prostorski podatek je določen s:

  • prostorsko referenco, ki umešča pojav v stvarni prosto in pove, kje je pojav
  • opisno referenco, ki pove, kaj pojav je in kakšen je

Prostorski podatki so ena najpomembnejših sestavin prostorskega informacijskega sistema, na urejen in strukturiran način pa so organizirani v prostorsko podatkovno bazo.

Osnovni tipi prostorskih podatkov so:

Prostorske podatke ponavadi pridobivamo s pomočjo naslednjih metod:

  • prepis iz že obstoječih baz,
  • digitalizacija (skeniranje, vektoriziranje),
  • fotogrametrija,
  • daljinsko zaznavanje,
  • geodetske meritve (klasične terenske izmere, GNSS-meritve).

Na vrh

R

RASTRSKI PODATKI

Rastrske podatke lahko zelo nazorno in učinkovito predstavimo v grafični obliki, predstavljamo pa si jih lahko kot funkcionalno povezano dvodimenzionalno pravokotno mrežo celic (pikslov), kjer ima vsaka celica dodeljeno eno številko, ki predstavlja vrednost parametra, položaj številke v mreži pa določa geografski položaj glede na druge vrednosti v mreži. Lahko bi rekli, da gre za matriko vrednosti, s pomočjo katerih so predstavljeni pojavi v naravi. Grafični prikaz je odvisen od velikosti celic, ki vplivajo na večjo ali manjšo zrnatost. Med rastrske podatke sodijo predvsem topografski načrti, ortofoto posnetki, digitalni modeli višin in podobno.


RAZLASTITEV

Razlastitev je poseg v lastninsko pravico in pomeni odvzem lastninske pravice v javno korist proti odškodnini ali nadomestilu v naravi – popolna razlastitev. Je ustavna kategorija, ki jo opredeljuje ustava, podrobneje pa jo ureja Zakon o urejanju prostora, ki velja od 1.1.2003. Bistvo je, da mora biti za razlastitev izkazana javna korist, ki je tudi namen razlastitve (za gradnje ali prevzem objektov oz. zemljišč gospodarske javne infrastrukture, za potrebe obrambe države, izvajanja javnih služb s področja zdravsta in drugo, če so te nepremičnine predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu).


RED GEODETSKE TOČKE

Glede na metodo določanja položajnih koordinat, stopnjo natančnosti in gostoto točk razvrščamo geodetske točke v redove.

Ločimo višje in nižje redove.

Višji redovi:

  • Trigonometrične točke 1. reda
  • Trigonometrične točke 2. glavnega in dopolnilnega reda
  • Trigonometrične točke 3. glavnega reda

Nižji redovi:

  • Trigonometrične točke 3. dopolnilnega reda
  • Trigonometrične točke 4. reda
  • Mestne poligonometrične točke
  • Navezovalne točke
  • Oslonilne točke

REGISTER NEPREMIČNIN

Register nepremičnin je uradna državna evidenca, ki vsebuje podatke o vseh nepremičninah v Sloveniji. V Registru nepremičnin so zbrani podatki o:

  • zemljiščih, evidentiranih v zemljiškem katastru,
  • stavbah in delih stavb, evidentiranih v katastru stavb,
  • lastnikih ter
  • vseh ostalih nepremičninah, ki še niso evidentirane v zemljiškem katastru in katastru stavb.

Podatki, ki se vodijo v Registru nepremičnin, so prevzeti iz obstoječih javnih evidenc (zemljiškega katastra, katastra stavb, centralnega registra prebivalstva…) in dopolnjeni s podatki popisa nepremičnin. Vzdrževanje podatkov se izvaja na osnovi prevzema sprememb iz javnih evidenc, s terenskimi ogledi in meritvami, z uporabo aeroposnetkov in drugih metod inventarizacije, pa tudi na osnovi podatkov, ki jih posredujejo lastniki in uporabniki nepremičnin.

Register nepremičnin omogoča pregled podatkov o vseh nepremičninah v Sloveniji (stanovanja, hiše, zemljišča...). Za posamezne nepremičnine se v Registru nepremičnin vodijo naslednji podatki:

  • lega in velikost stavbe in parcele,
  • dejanska raba parcele,
  • proizvodna sposobnost zemljišča,
  • namenska raba parcele,
  • posplošena tržna vrednost stavbe in parcele,
  • starost stavbe,
  • uporabna površina, način izgradnje stavbe ipd.

Če je nepremičnina vpisana samo v Register nepremičnin ali so podatki v Registru nepremičnin drugačni kot podatki zemljiškega katastra, katastra stavb ali zemljiške knjige, je to opozorilo, da je potrebno za varen nakup ali prodajo takšne nepremičnine urediti vpis podatkov v katastre in vpis stvarno pravnih pravic (lastništva) v zemljiško knjigo.

Podatki Registra nepremičnin so uporabni kot informativni podatki pri prodaji nepremičnine ali ko se odločate, katero nepremičnino boste kupili.


REGISTER PROSTORSKIH ENOT

V registru prostorskih enot se evidentirajo prostorske enote, ulice in hišne številke.

Prostorske enote, evidentirane v registru prostorskih enot so:

  • prostorski okoliš,
  • statistični okoliš,
  • naselje,
  • občina,
  • država,
  • volilna enota,
  • volilni okraj,
  • državnozborsko volišče,
  • lokalno volišče,
  • krajevna skupnost,
  • vaška skupnost,
  • četrtna skupnost,
  • upravna enota,
  • katastrska občina,
  • katastrski okraj,
  • poštni okoliš,
  • šolski okoliš,
  • statistična regija.

Register prostorskih enot vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.


RELIEF

Relief je izoblikovanost Zemljinega površja na določenem območju. Na zemljevidu relief različnih nadmorskih višin označujemo s senčenjem ali barvami.

Relief oblikujejo zemeljske sile in procesi, ki imajo svoj izvor v Zemljini notranjosti (tektonika, potresi, vulkanizem, gorotvorni procesi), in tiste, ki imajo svoj izvor zunaj Zemlje (preperevanje, erozija, akumulacija).

Po višini relief delimo na:

  • nižavja (od 100-200 m),
  • gričevja (do 500 m),
  • hribovja (do 1500 m),
  • gorovja (nad 1500 m).

REPER

Reper je višinska geodetska točka, za katero je določena natančna nadmorska višina. Njen položaj je določen s koordinato H (nadmorska višina) glede na srednji nivo Jadranskega morja. Merimo jo z metodo geometričnega nivelmana.

Na vrh

S

SKUPNA LASTNINA

Skupna lastnina je lastninska pravica več oseb.

Več oseb ima lahko na nerazdeljeni stvari skupno lastnino (skupni lastniki), kadar njihovi deleži niso vnaprej določeni.

Skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo.


SKUPNI DELI STAVBE

Skupni deli stavbe so deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji stavba. Med skupne dele lahko spadajo tudi druge nepremičnine.


SLUŽNOSTI

Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar).


SOLASTNINA

Solastnina je lastninska pravica več oseb.

Več oseb ima solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari (solastniki), če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež). Če solastniški deleži niso določeni, se domneva, da so enaki.

Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov.

Solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. Če predkupno pravico uveljavlja hkrati več solastnikov, lahko vsak od njih uveljavlja predkupno pravico v sorazmerju s svojim idealnim deležem.

Stroške uporabe, upravljanja in druga bremena, ki se nanašajo na celo stvar, krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo idealnih deležev.


STAVBA

Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere lahko človek vstopi, in ki je namenjen njegovemu stalnemu ali začasnemu prebivanju, opravljanju poslovne ali druge dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za njegovo substanco. Stavba ima en del ali več delov.


STAVBNA PRAVICA

Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Stavbna pravica ne sme trajati več kot devetindevetdeset let. Stavbna pravica je prenosljiva.


STAVBNO ZEMLJIŠČE

Poznamo:

  • nezazidano stavbno zemljišče, ki je zemljiška parcela na območju, ki je s prostorskim planom namenjeno za graditev objektov
  • zazidano stavbno zemljišče, ki je zemljiška parcela na območju iz prejšnjega odstavka, na kateri je zgrajen objekt

STVARNOPRAVNO RAZMERJE

Stvarnopravno razmerje je razmerje med ljudmi glede stvari in opredeljuje premoženjska razmerja med posamezniki. Stvarnopravne pravice posameznika so:

Na vrh

Š

ŠTEVILKA STANOVANJA ALI POSLOVNEGA PROSTORA

Stanovanjske enote po stanovanjskem zakonu in poslovne prostore oštevilčimo z zaporedno številko v okviru stavbe in jih tudi fizično označimo pred vpisom stavbe ali dela stavbe v kataster stavb. Številke stanovanj in poslovnih prostorov se evidentirajo v katastru stavb za vse dele stavb, ki pripadajo stanovanjski enoti in poslovnemu prostoru.

Na vrh

T

TEHNIČNO POROČILO OZNAČITVE MEJE

Tehnično poročilo označitve meje je dokument, ki ga izdela geodetsko podjetje kot rezultat geodetske storitve označitve meje. Poročilo vsebuje:

  • seznam obveščenih in seznam prisotnih lastnikov parcel,
  • podatke, ki so bili uporabljeni za označitev meje,
  • datum označitve meje v naravi in
  • skico označitve meje parcele.

Tehničnega poročila označitve meje ni potrebno izdelati, če geodet označi mejo parcele v postopku urejanja meje ali v postopkih spreminjanja mej.


TEKSTOVNE IN MULTIMEDIJSKE VSEBINE

Tekstovne in multimedijske vsebine sicer ne sodijo med ključne podatke v prostorskem informacijskem sistemu (PIS), so pa potrebne zaradi dodatnih informacij o posameznih podatkih ali rezultatih (tekstovni podatki) ali pa kot način, kako ponuditi uporabniku še popolnejšo sliko stanja v naravi s povezavo prostorskih podatkov z multimedijskimi vsebinami, kot so fotografije, videoposnetki in podobno.


TOPOGRAFSKI PODATKI

Topografski podatki so podatki o strukturah in pojavih na zemeljskem površju. Gre za podatke o naravnih elementih na površju Zemlje (vodovje, oblika površja, pokritost površja...) in zgrajenih elementih (naselja in posamezni objekti, prometnice...). Topografski podatki so na kartah prikazani s topografskimi znaki.


TOPOGRAFSKI ZNAKI

Topografski znaki so dogovorjeni simboli, ki na kartah ponazarjajo različne terenske objekte in pojave. Izbrani so tako, da nas njihov videz spominja na objekt ali pojav v pokrajini. Predstavljajo osnovo za branje kart. Razloženi so v legendi karte, ki pojasnjuje njihov pomen.

Topografski ključ za izdelavo in prikaz vsebine geodetskih načrtov 


TRIANGULACIJA

Triangulacija je način vzpostavitve in določitve položaja trigonometrične točke na podlagi merjenih kotov. Je postopek izmere na zemeljskem površju, ki temelji na dejstvu, da v trikotniku, kjer poznamo stranico in 2 kota, lahko izračunamo še ostali 2 stranici in tretji kot. Pri tej izmeri dobimo mrežo trikotnikov, ki tvorijo trigonometrično geodetsko mrežo.


TRIGONOMETRIČNA GEODETSKA TOČKA

Trigonometrična točka je geodetska točka, za katero je določen natančen položaj in nadmorska višina, njeno mesto pa je trajno obeleženo na zemljišču. Trigonometrične točke so na zemljišču označene s kamnitim ali betonskim znamenjem, ki ima na zgornji površini vklesan križ ali luknjico.

Položaj trigonometričnih točk je določen s koordinatami x, y, H (križec ali luknjica na znamenju) v pravokotni koordinatni mreži in nadmorska višina glede na srednji nivo Jadranskega morja.

Na terenu so trigonometrične točke 1. reda označene z vsaj meter visokimi, dobro opaznimi stebri in jih je v Sloveniji 35. Trigonometri nižjih redov so označeni z manjšimi betonskimi kvadri (kot mejniki) in na terenu niso vedno opazni.

Trigonometrične točke določamo s postopkom triangulacije. Medsebojno povezane tvorijo trigonometrično geodetsko mrežo.


TRILATERACIJA

O trilateraciji govorimo, ko so v trigonometrični mreži merjene le dolžine med točkami (dolžine trigonometričnih stranic). Koordinatne točke določamo s postopnim zgoščevanjem samo na osnovi merjenih in izračunanih dolžin.

Na vrh

U

UPRAVLJAVEC PARCELE

Pri zemljiščih, katerih lastnik je Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost ali so javno dobro, se v zemljiški kataster vpiše, kateri organ oziroma drug subjekt jih v skladu s predpisi ali na drugi pravni podlagi upravlja in je njihov upravljavec.


UPRAVLJAVEC STAVBE

Pri stavbah, katerih lastnik je Republika Slovenija ali samoupravna lokalna skupnost ali so javno dobro, se v kataster stavb vpiše, kateri organ oziroma drug subjekt jih v skladu s predpisi ali na drugi pravni podlagi upravlja in je njihov upravljavec.


UREJENA MEJA PARCELE

Urejena meja parcele je meja, ki je urejena z dokončno upravno ali pravnomočno sodno odločbo in ki ima s predpisano natančnostjo določene koordinate zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu.

Več o ureditvi meje parcele 


UREJENA PARCELA

Urejena parcela je tista parcela, ki ima urejeno mejo in na podlagi urejene meje izračunano površino. V zemljiškem katastru je označena kot urejena parcela.

Na vrh

V

VEKTORSKI PODATKI

Vektorske podatke v prostorskih informacijskih sistemih uporabljamo za natančno določanje lokacije objektov v prostoru, za to pa se uporabljajo grafični elementi:

  • točke (denimo komunalni jaški, prometni znaki in podobno),
  • linije (denimo prometnice, komunalni vodi in podobno),
  • poligoni (denimo območja prostorskih aktov, območja namenske rabe in podobno).

VRSTA RABE ZEMLJIŠČA

Vsaka parcela ima v zemljiškem katastru evidentirano eno ali več vrst rabe zemljišča, ki je lahko:

  • katastrska kultura, če se zemljišče uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo
  • zemljišče pod gradbenim objektom
  • zelena površina
  • nerodovitno zemljišče

Katastrska kultura je lahko: njiva, vrt, plantažni sadovnjak, ekstenzivni sadovnjak, vinograd, travnik, barjanski travnik, pašnik, gozd, trstičje, hmeljišče ali gozdna plantaža.

Zemljišče pod gradbenim objektom je lahko: stanovanjska stavba, poslovna stavba, gospodarsko poslopje, garaža, funkcionalni objekt, spomenik, porušeni objekt, cesta, pot, železnica, dvorišče, prodajni trg, parkirišče, odprto skladišče, odlagališče odpadkov ali odprti kop.

Zelena površina je lahko zelenica, pokopališče, park ali igrišče.

Nerodovitno zemljišče je lahko neplodno, vodotok, jezero, ribnik ali močvirje.

V skladu s 160. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin - ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006), se bodo leta 2011 podatki katastrske klasifikacije (podatke o vrstah rabe zemljišč, o katastrskih kulturah in katastrskih razredih, razen podatkov o zemljiščih pod stavbo) po uradni dolžnosti izbrisali iz zemljiškega katastra. Geodetska uprava vodi te podatke le še do 24. 5. 2011.

Na vrh

Z

ZAHTEVNI OBJEKT

Zahtevni objekt je vsaka stavba:

  • pri kateri seštevek prostornin vseh prostorov presega 5.000 m3 in je višja od 10,00 metrov, merjeno od terena do kapi,
  • gradbeni inženirski objekt, če so nosilni razponi večji od 8,00 metrov,
  • objekt, namenjen hrambi in ravnanju z radioaktivnimi snovmi,
  • objekt z globokim temeljenjem,
  • podzemski objekt, katerega stropna konstrukcija je več kot 10,00 metrov pod nivojem terena,
  • prednapeta konstrukcija,
  • pregrada višja od 10,00 metrov,
  • most, pri katerem je vsaj ena svetla razdalja med dvema zaporednima opornikoma večja od 8,00 metrov,
  • predor,
  • javna železniška proga,
  • avtocesta, hitra, glavna in regionalna cesta,
  • luka,
  • javno letališče,
  • žičnica za prevoz oseb in vsaka druga žičnica, ki poteka nad stavbami,
  • silos in rezervoar s prostornino nad 1.000 m3,
  • energetski objekt s toplotno močjo nad 10 MW ali električno močjo nad 5 MW,
  • daljnovod z napetostjo 110 kV in več s pripadajočimi transformatorskimi postajami,
  • magistralni vodovod,
  • zbirni kanal za odvod odpadne vode,
  • odlagališče komunalnih odpadkov, če je namenjeno dvema ali več občinam,
  • vsako odlagališče posebnih odpadkov,
  • plinovod in naftovod,
  • vsak objekt, ki je višji od 18,00 metrov.

ZAKOLIČENJE OBJEKTA

Zakoličenje objekta je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren znotraj gradbene parcele, oziroma prenos osi trase dolžinskih objektov ali gospodarske javne infrastrukture.


ZAPISNIK MEJNE OBRAVNAVE

Zapisnik mejne obravnave je uradni zapisnik o postopku mejne obravnave. Vključuje naslednje podatke:

  • parcelno številko parcele, katere mejo urejamo, in ime katastrske občine,
  • kraj in čas začetka izvedbe mejne obravnave,
  • ime in priimek geodeta, ki vodi mejno obravnavo,
  • podatke o udeležencih (fizičnih in pravnih), vabljenih in prisotnih na mejni obravnavi, in številke parcel, katerih lastniki so

Zapisnik mejne obravnave mora vsebovati natančen potek in vsebino opravljenih dejanj in danih izjav. Geodet mora zapisnik voditi tako, da je iz njega mogoče nedvoumno ugotoviti, pri katerih dejanjih so bili posamezni udeleženci prisotni in kaj so izjavili. V zapisniku mora biti nedvoumno razvidno:

  • kateri udeleženci soglašajo s predlagano mejo in kateri udeleženci so pokazali svojo pokazano mejo, ker s predlagano mejo ne soglašajo.
  • na katero predlagano mejo ali njen del oziroma pokazano mejo ali njen del se nanaša soglasje oziroma druge izjave udeležencev.

ZASTAVNA PRAVICA

Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

Predmet zastavne pravice so lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, če je mogoče z njimi razpolagati in če imajo premoženjsko vrednost.

Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odločbe sodišča.


ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je temeljna nepremičninska evidenca v Republiki Sloveniji, v kateri se evidentirajo omrežja in objekti gospodarske infrastrukture, ki so zgrajena v javno korist. Vsebuje zbirne podatke o vseh vrstah gospodarskih javnih infrastruktur, od tistih, ki so v lasti države, občine do tistih, ki so v lasti privatnih družb. Podatki se v zbirni kataster prevzemajo iz posameznih operativnih katastrov.

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture vodi in vzdržuje Geodetska uprava RS. Za vodenje podatkov o lastni infrastrukturi in za posredovanje teh podatkov v zbirni kataster pa so zadolženi lastniki gospodarske javne infrastrukture.

Osnovni namen zbirnega katastra je prikaz zasedenosti prostora z infrastrukturnimi objekti, kar omogoča:

  • bolj smotrno planiranje in urejanje prostora,
  • varnejše izvajanje posegov v prostor,
  • gospodarnejše upravljanje z infrastrukturo.

Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture zagotavlja:

  • kakovostne osnovne podatke o gospodarski javni infrastrukturi, ki obsegajo predvsem prostorsko komponento (geolokacijo) in enolično identifikacijo objektov v zbirnem katastru,
  • redno in enostavno vzdrževanje podatkov ter zanesljivo posredovanje podatkov uporabnikom,
  • na enem mestu zbrane vse osnovne podatke o gospodarski javni infrastrukturi, ki lahko služijo različnim uporabnikom v postopkih urejanja prostora in graditve objektov.

Podatki o gospodarski javni infrastrukturi v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture so javni in jih je mogoče naročiti na Geodetski upravi RS. Vpogled v podatke, ki so vpisani v zbirni kataster, je mogoč tudi preko spleta, kar močno olajša delo vsem tistim, ki te podatke redno potrebujejo pri svojem delu (pri načrtovanju gradnje, izdelavi projektne dokumentacije za graditev objekta, gradnji itd).


ZEMLJIŠČE

Zemljišče je zemljiška parcela, ki je evidentirana v zemljiškem katastru. Pripadajoče sestavine zemljišč so stavbe in deli stavb, ki so evidentirani v katastru stavb.


ZEMLJIŠČE POD STAVBO

Zemljišče pod stavbo je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino. Zemljišče pod stavbo se v zemljiškem katastru evidentira z zemljiškokatastrskimi točkami, s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu, s površino zemljišča pod stavbo in z identifikacijsko oznako stavbe.


ZEMLJIŠKA KNJIGA

Zemljiška knjiga je uradna državna evidenca o pravno veljavnih pravicah in dejstvih v zvezi z nepremičninami (zemljišči, stavbami, stanovanji...). Zemljiško knjigo vodi sodišče, vsi vpisi v zemljiški knjigi so javni.

Zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in zbirke listin. Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. Zbirko listin pa tvorijo listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v glavno knjigo.

V zemljiško knjigo se vpisujejo

  1. stvarne pravice na nepremičninah:
    • lastninska pravica,
    • hipoteka,
    • zemljiški dolg,
    • služnostna pravica,
    • pravica stvarnega bremena,
    • stavbna pravica.
  2. obligacijske pravice na nepremičninah:
    • pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če je nastala na podlagi pravnega posla lastnika in
      • če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ, ali
      • če je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju,
    • zakupna in najemna pravica,
    • predkupna oziroma odkupna pravica, če je nastala na podlagi pravnega posla,
    • posebna pravica uporabe javnega dobra,
    • druge pravice, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.

Imetniki teh pravic so fizične ali pravne osebe.


ZEMLJIŠKI DOLG

Zemljiški dolg je pravica zahtevati poplačilo določenega denarnega zneska iz vrednosti nepremičnine pred drugimi upniki s slabšim vrstnim redom.

Zemljiški dolg nastane na podlagi enostranskega pravnega posla, z vpisom v zemljiško knjigo in izstavitvijo zemljiškega pisma.


ZEMLJIŠKI KATASTER

Zemljiški kataster je uradna državna evidenca zemljišč, kjer je zemljišče opredeljeno s parcelo. Povezuje stvarne pravice na zemljiščih, ki jih vodi zemljiška knjiga, z lokacijo v prostoru – umesti lastnino zemljišča v prostor in tako prostor poveže z lastnikom.

Zemljiški kataster vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije. Sestavljen je iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljiščih ter iz zbirke listin in podatkov, ki omogočajo historični pregled sprememb. V zbirki listin so elaborati in druge listine, na podlagi katerih so bili opravljeni posamezni vpisi, načrti in podatki, navedeni pred zadnjimi vpisanimi podatki. Zbirka listin se hrani v fizični ali elektronski obliki.

V zemljiškem katastru se za vsako parcelo vodimo naslednje podatke:

Zemljiški kataster služi posameznim področjem občinske in državne uprave kot podlaga za vodenje politike gospodarjenja s prostorom, varovanja okolja, vrednotenja in obdavčevanja nepremičnin, upravljanju z objekti prometne in komunalne infrastrukture, ipd.


ZEMLJIŠKOKATASTRSKA IZMERA

Za zemljiškokatastrsko izmero se največkrat odločijo občine in Geodetska uprava Republike Slovenije. Postopek se izvaja na območjih, kjer neusklajeno dejansko stanje v naravi z uradnimi evidencami onemogoča načrtovanje in gospodarjenje s prostorom. Za izmere se odločajo tudi investitorji pred večjim posegom v prostor, ker jim to olajša urejanje lastništva.

Zemljiškokatastrska izmera v zakonodaji ni posebej obravnavana. Postopek je podoben geodetskim storitvam s to razliko, da se istočasno in v večjem obsegu izvajajo parcelacije, ureditve mej, ugotavljanje dejanske rabe zemljišča in katastrska klasifikacija. Tehnični del izvajajo geodetska podjetja, upravni pa pristojne geodetske uprave.


ZEMLJIŠKOKATASTRSKA TOČKA

Zemljiškokatastrska točka je točka, ki ima koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu. Koordinate zemljiškokatastrskih točk se vodijo v metrih in se zaokrožijo na dve decimalni mesti (se zaokrožijo na centimeter). Zemljiškokatastrske točke urejenih mej so lahko v naravi označene z mejniki, če to želijo lastniki parcele.

Na vrh

Ž

Na vrh