LUKA KOPER

Skoraj 600 m dolg kontejnerski terminal Luke Koper, ki ga sestavljajo štirje pomoli, v celoti stoji na betonskih pilotih. Zaradi poglabljanja morskega bazena v pristanišču je Luka Koper LGB-ju naročila storitev geomonitoringa, to je spremljanje vertikalnih in horizontalnih premikov ter deformacij terminala, ki bi se lahko zgodile zaradi sprememb na morskem dnu. Po celotnem terminalu namreč potekajo tirnice dvigal za raztovarjanje ladijskih kontejnerjev, vsaka sprememba njihovega položaja ali položaja drugih objektov na terminalu pa predstavlja tveganje za poškodbe in deformacije ter vpliva na varnost ljudi.

Z geodetskimi deli smo se morali prilagoditi specifičnim delovnim pogojem na kontejnerskem terminalu, saj nismo smeli ovirati delovnih procesov na terminalu. Terminal je bil le redko brez privezanih velikih kontejnerskih ladij, ki so nam preprečevale vidne vizure na naše referenčne točke. Poleg tega so potek meritev oteževala tudi različna dela na terminalu, od razlaganja in nalaganja ladijskih kontejnerjev, odvoza in dovoza kontejnerjev, položaj dvigal in servisna dela. Za vsako serijo meritev smo prilagodili trenutnim razmeram na terminalu.

LGB-jeva storitev je obsegala opazovanje premikov 26 trajno stabiliziranih kontrolnih točk, nameščenih na vseh štirih pomolih. V začetni fazi projekta (2013) smo določili mrežo referenčnih geodetskih točk in stabilizirali kontrolne točke. Za dosego večje točnosti smo v kasnejših letih referenčne točke še zgostili, kontrolne točke za izvajanje monitoringa pa obnovili.

Referenčno geodetsko mrežo je predstavljalo 12 točk, ki smo jih postavili na stabilnih lokacijah znotraj in zunaj Luke Koper. Referenčno višinsko geodetsko mrežo pa je predstavljal reper znotraj Luke Koper, katerega višino smo zavarovali na štirih pomožnih reperjih. Meritve smo opravljali iz ekscentričnih stojišč, njihove lokacije pa izbrali v skladu s trenutnimi delovnimi pogoji na terminalu.

Vsaka opazovana točka je morala biti vidna vsaj iz dveh stojišč. Meritve smo izvajali v petih girusih. Iz vsakega stojišča smo opazovali vse vidne referenčne točke, vse vidne opazovane točke, katerim smo določali premike, in tudi vsa vidna naslednja ekscentrična stojišča, ki so bila postavljena po kontejnerskemu terminalu. S tem smo dobili veliko število nadštevilnih meritev in s tem zagotovili večjo natančnost ter zanesljivost koordinat izmerjenih točk. Za potrebe nadaljnje obdelave merskih vrednosti smo beležili tudi temperaturo zraka, zračni tlak ter relativno vlažnost.

Meritve višinske mreže smo izvajali iz referenčne višinske točke. Izvedli smo nivelman preko vseh pomožnih reperjev in vseh opazovanih točk. Vsaka točka je bila merjena vsaj iz dveh stojišč, s čimer smo zagotovili nadštevilnost.

Izravnavo meritev smo opravili po metodi najmanjših kvadratov. Nato smo z deformacijsko analizo ugotovili položajne in višinske premike, ki smo jih predstavili v elaboratu za naročnika, ki je v skladu z rezultati sprejel odločitve in ukrepe.