- 5serij določanja premikov
- 930meritev povprečno na serijo
- 16opazovanih kontrolnih točk
Vogrsko jezero je umetno akumulacijsko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo potoka Vogršček. Polno napolnjeno lahko hrani približno 8.5 milijonov kubičnih metrov vode. Zadržano vodo uporabljajo za namakanje kmetijskih polj v Vipavski dolini. Poleg tega se uporablja za športni ribolov in rekreacijo, pa tudi za zadrževanje poplavnih voda. Pregrada Vogršček je s 37 m najvišja vodna pregrada v Sloveniji.
Zemeljsko-kamnita nasuta pregrada za varno opravljanje svoje funkcije potrebuje redno opazovanje. Podjetje Hidrotehnik, ki upravlja zadrževalnik, je pri LGB naročila storitev geomonitoringa, to je spremljanje vertikalnih in horizontalnih premikov, ki predstavljajo tveganje, da pregrada na mestih deformacij popusti.
V okolici pregrade zadrževalnika je postavljenih 5 betonskih stebrov, ki so mesto referenčnih (primarnih) točk. Na pregradi zadrževalnika pa so na štirih terasah vgrajene temeljne plošče, na njih pa je 16 trajno stabiliziranih kontrolnih (sekundarnih) točk za merjenje položajnih in višinskih premikov. Višinsko izhodišče je reper, ki se nahaja na bližnjem stanovanjskem objektu. Višino smo zavarovali na 4 tehničnih reperjih na stabilnem območju.
V začetni fazi projekta, spomladi 2014, smo najprej določili referenčne točke, to je 5 točk položajne mreže, ki jo sestavljajo betonski stebri, in 1 točko višinske mreže, to je reper na stanovanjskem objektu. Izvedli smo tudi nulto meritev sekundarne mreže, to je 16 kontrolnih točk na terasah pregrade zadrževalnika.
Jeseni 2014 smo pričeli z rednimi letnimi serijami meritev položaja točk sekundarne mreže, ki smo jo po dogovoru z naročnikom ponavljali tudi v naslednjih letih enkrat letno.
Izvedba storitev geomonitoringa je od nas zahtevala doseganje zelo visoko natančnost merjenj, precizno opremo in pravilen pristop k delu. Meritve smo izvajali iz vseh betonskih stebrov primarnih točk in iz petih ekscentričnih stojišč v petih girusih. Iz vsakega stojišča smo opazovali vse vidne referenčne točke, vse vidne kontrolne točke in vsa vidna ekscentrična stojišča na pregradi. S tem smo dobili veliko nadštevilnost ter dobro natančnost in zanesljivost merjenj.
Meritve višinske mreže smo izvajali iz referenčne točke preko pomožnih tehničnih reperjev do pregrade na začasni pomožni reper ter nazaj. Zaradi strmega travnatega pobočja pregrade zadrževalnika smo iz začasnega pomožnega reperja nivelirali kontrolne točke na vsaki terasi posebej. Prehod na strmem pobočju med terasami smo omogočili z velikimi železnimi klini, ki smo jih zabili v pobočje in so nam omogočili postavitev nivelmanske late. Vsa višinska opazovanja so bila izvedena kot zanke. Izravnavo meritev smo opravili po metodi najmanjših kvadratov. Nato smo z deformacijsko analizo ugotovili položajne in višinske premike, ki smo jih predstavili v elaboratu za naročnika.