Kakovostni prostorski podatki so ključni pri številnih odločitvah v prostoru. Posebno vlogo pri načrtovanju, upravljanju in spremljanju dejavnosti v prostoru imajo podatki zemljiškega katastra. V Sloveniji je zemljiški kataster temeljna prostorska evidenca o zemljiščih, a natančnost podatkov v tem katastru ni vedno primerna.
Kdaj je potrebna izboljšava lokacijskih podatkov zemljiškega katastra
Uporaba zemljiškokatastrskih podatkov je lahko precej omejena zaradi slabše natančnosti lokacijskih podatkov tega katastra. Slabi lokacijski podatki se kažejo kot večja odstopanja (tudi za več metrov) med zemljiškokatastrskim prikazom (prikazuje meje parcel, meje zemljišč pod stavbami in parcelne številke) in stanjem v naravi. Odstopanja so nastala kot posledica različnih uporabljenih tehnologij izmere in postopkov vzdrževanja načrtov skozi čas. Odstopanja postanejo očitna še posebej takrat, ko želimo zemljiškokatastrski prikaz uporabiti za namen prekrivanja z drugimi sloji, npr. s slojem ortofota.
Zakaj je treba izboljšati lokacijske podatke zemljiškega katastra
Postopek izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza ne odpravi grobih napak, ki so nastale pri vzdrževanju zemljiškega katastra, ne nadomesti urejanja mej, niti ne nadomesti geodetskega načrta. Kljub temu pa z izboljšavo dosežemo vrsto koristi – pridobljeni zemljiškokatastrski prikaz namreč postane skladen z ortofoto načrtom in drugimi načrti (npr načrti gospodarske javne infrastrukture). Zemljiškokatastrski prikaz postane verodostojnejši prikaz stanja prostora in zato dobra podlaga za občinski prostorski načrt in idejne projekte, predvsem za gradnjo infrastrukture. Omogoča pregled ažurnosti zemljiškega katastra. Poleg tega je nastali zemljiškokatastrski prikaz primeren za uporabo geografskih informacijskih sistemih, saj zagotavlja večjo natančnost podatkov zemljiškega katastra. In navsezadnje omenjena metodologija predstavlja tudi pomemben finančni prihranek, še zlasti v primerjavi z novo izmero, ki je dolgotrajna in povezana z velikimi stroški.
Izboljšava lokacijskih podatkov zemljiškega katastra omogoča:
- lažjo pripravo in uveljavljanje občinskih in državnih prostorskih načrtov, ukrepov kmetijske politike, varovanja okolja
- lažje vrednotenje in obdavčitev nepremičnin
- lažje upravljanje z objekti prometne in komunalne infrastrukture
- boljše razumevanje lastninsko-pravnih razmerij in lažje načrtovanje posegov v prostor
Kako poteka izboljšava lokacijskih podatkov zemljiškega katastra
Najboljši lokacijski podatki so rezultat postopkov ureditve mej, komasacij in novih izmer, ko izvedemo izmero zemljiškokatastrskih točk z želeno natančnostjo. A zahtevnost teh postopkov ne omogoča pridobitve ustreznih lokacijskih podatkov na območju cele države in jih izvajamo predvsem lokalno na zahtevo lastnikov ali investitorjev.
Izboljšavo lokacijske natančnosti podatkov je možno doseči tudi z drugimi metodami. Pri LGB uporabljamo metodologijo, po kateri izračunamo lege novih zemljiškokatastrskih točk s homogenizacijo podatkov po t.i. membranski metodi. Vhodni podatki za homogenizacijo so zemljiškokatastrske točke, izmerjeni mejniki in analiza zbirke listin ter ortofoto načrtov. Z uporabo membranske metode zelo učinkovito izboljšamo položajno natančnost zemljiškokatastrskega prikaza še zlasti na urbanih območjih, kjer je veliko obstoječih zemljiškokatastrskih točk in je zemljiški kataster kakovostno vzdrževan. Na takih območjih lahko dosežemo standardni odklon položaja novih zemljiškokatastrskih točk cca. ± 0,5 m.
Ker je natančnost zemljiškokatastrskega prikaza na območju Republike Slovenije zelo različna in ponekod obstajajo tudi območja z zelo slabo natančnostjo, LGB s predhodno analizo podatkov zemljiškega katastra najprej preveri in določi tiste dele katastrske občine, kjer je izboljšava katastrskih podatkov res smotrna.
Kdo lahko naroči izboljšavo lokacijskih podatkov zemljiškega katastra
Izboljšavo lokacijskih podatkov zemljiškega katastra lahko naroči državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali druga zainteresirana fizična ali pravna oseba, ki izkaže pravni interes.
Kdo so stranke v postopku izboljšavo lokacijskih podatkov zemljiškega katastra
Stranka v postopku je naročnik geodetske storitve.
Kdaj je izboljšava lokacijskih podatkov zemljiškega katastra zaključena
Izboljšava lokacijskih podatkov zemljiškega katastra je zaključena, ko Geodetska uprava o evidentiranju lokacijsko izboljšanih podatkov obvesti vlagatelja zahteve. Podlaga za evidentiranje je elaborat lokacijske izboljšave. Ta vsebuje prikaz obstoječih podatkov, predlog lokacijsko izboljšanih podatkov z navedbo njihove natančnosti in podatke o načinu izvedbe lokacijske izboljšave.
Katere podatke pričakujemo od stranke
Za postopek izboljšave lokacijskih podatkov zemljiškega katastra potrebujemo zemljiškokatastrske točke iz baze zemljiškega katastra, na terenu izmerjene mejnike, zbirke listin in ortofoto načrte.
